Kilimanjaro – 5,895 mnm

Vzpon na najvišji vrh Afriške celine, sem opravil v okviru skupine, ki jo je organizirala Izimanija, z odličnim vodičem Jakobom. Bilo nas je 8 (+vodič), ki se v glavnem prej nismo poznali.

Vzpon v bistvu ni niti tehnično, niti kondicijsko preveč zahteven, nikakor pa ne gre za nedolžen sprehod. Kot pripravo je že fajn, da iamte za sabo vsaj par daljših pohodov, ni nujno v hribe, je pa fajn, da so >6 ur. Po možnosti par dni zapored. Vseeno je potrebna tista mentalna kondicija, da pač hodiš in hodiš.

Prvi dan smo štartali iz Marangu gate (1860 mnm) dokaj pozni, četrt čez 3 popoldne, v pole-pole tempu, se pravi počasi. Spodbujani, da vmes fotkamo, klepetamo, opazujemo džunglo. Vse z namenom, da gremo počasi. In tako smo po skoraj 4 urah, že v precejšnji temi, prišli na prvo postojanko (Mandara Hut – 2715 mnm). Tema je bila toliko močnejša, ker se dejansko hodi po gosti džungli, kjer tudi podnevi ni sonca, in je vse bolj temačno. In vlažno. In blatno. Ampak pot je lepo urejena, pogosto s peskom posuta, ves čas vsaj meter široka.

 

 

Continue reading “Kilimanjaro – 5,895 mnm”