Kako doseči da bo voda naša!
V preteklih postih sem opisal dogajanje v Trzinu, ob katerem se lahko upravičenu sprašujemo, ali je res v interesu občanov, da z vodo upravlja javno neprofitno podjetje. V tem postu pa bom podal celostno rešitev te problematike.
Nič nimam proti, da se v ustavo zapiše pravica do vode, imam pa veliko proti temu, da se z vpisom v ustavo določi, da vodooskrbo lahko izvajajo le neprofitna javna podjetja. Da lastništvo ne pomeni, da posamezniki potem tega ne izkoriščajo v lastnem interesu je sedaj verjento jasno že vsem. Lep primer je NLB, kjer je država večinski lastnik. Zgodb o tem, kako so posamezniki izkoriščali podjetja v javni lasti pa je še mnogo, HIT, TEŠ 6, železnice,… Nenazadnje se tudi pri vodooskrbi pojavlja polno govoric kako se denar iz Prodnika preko podizvajalcev seli v zasebne žepe.
Poglejmo najprej, kaj je interes občanov. Je to res to, da so lastniki (posredni podjetja) in da le to nima dobička? Ali pa je morda v interesu občanov, da imamo varno in zanesljivo oskrbo po čim nižji ceni? Pogosto se ob tem pojavi enostavna misel, da če lahko zasebno podjetje ponudi neko storitev po X jo lahko javno podjetje ponudi še ugodneje, saj lahko od cene odšteje dobiček. Če bi bilo to res, potem bi gospodarstvo v socializmu cvetelo. Ampak očitno v takšnih javnih sistemih manjka neko gonilo po izboljšavah, optimizaciji ipd… kar omogoča produktivnost primerljivo z zasebnimi podjetji. Tako lahko nemalograt zaseban podjetja ponudijo storitve ceneje kot javna, pa še dobiček imajo pri tem.