A si predstavljate, da se kakšen, malce manj sexy, neoliberalec začne pritoževati, da ni fer, ker se ženske (in moški) nadpovprečno zanimajo za bolj sexy socialiste, recimo Varoufakisa, Damijana, Mesca ali Ciprasa in je tako zanimanje zanj podpovprečno? Verjetno bi ga malce čudno pogledali ter ga poslali v fitness, k frizerju, stilistu in v knjižnico po bonton. Ko pa se investitorji v času krize bolj zanimajo za bolj sexy Nemčijo in ne bolj ležerne južne države, s tem pa se lahko Nemčija ceneje zadolžuje, pa je to namesto z nasveti naj se spravijo v red, pospremljeno z komentarji o “vojnem dobičkarjenju“.
Namreč tako to dejstvo, da je Nemčija za investitorje bolj zanimiva, označuje Jože. P. Damijan pri čemer povzema analizo IWH (Dany, Gropp & von Schweinitz, avgust 2015). Takšno razmišljanje, čeprav tehnično povsem pravilno, je hudo problematično, saj nekako namiguje na to, da če ima Nemčija od krize koristi, ji je kriza v interesu. Sicer pa ideje, da se ghre Nemčija v bistvu finančno vojno, da kar ni zasedla z vojsko bo z bančniki ipd… niso nič posebnega.