Ob debati o rebalansu proračuna, je bilo kar pogosto očitano, da vlada povečuje sredstva za plačilo obresti. Opozicijski amandmaji, ki so selili sredstva na razne postavke so kot vir kar po pravilu navajalu sredstva za plačilo obresti, bodisi domačim, bodisi tujim kreditodajalcem. Naj ob tem omenim, da se v zadnjih letih sicer pospešeno zadolžujemo v tujini, ampak velika večina dolga je pa še vedno domačega, s tem pa gre tudi večina sredstev za obresti v domače loge.

Marsikaj lahko očitamo te vladi ob rebalansu, ampak tega, da povečuje znesek za obresti pa res ne. Obresti so posledica minulega zadolževanja, ki so ga v veliki večini, razen čisto zadnjega, izvedle vse vlade pred aktualno. Znesek za obresti je verjetno celo najbolj determiniran in neizogibljiv znesek v celotnem proračunu.

Podobno je nesmiselno, ko opozicija (pa tudi kakšen koalicijski poslanec tega ne razume) nabija, da vlada z rebalansom niža prihodke. Nič jih ne niža. Kvečjemu ugotavlja, da so se napovedi znižale. V bistvu niti vlada niti parlament, na strani prihodkov nima nobene možnosti da to spreminja po svojih željah. To je tudi vladi dano kot neodvisna ocena. No, seveda lahko sprejmemo nove davke, ne more pa vlada kar iz nič nacumprati novih 50 mio pri recimo DDV.

Kar pa seveda pomeni, da je vse te argumente in pripombe potrebno upoštevati naslednjič, ko bomo spet tehtali ali gremo v krčenje nečesa ali ne, in, če ne, se moramo zavedati, da s tem povečujemo zadolževanje s tem pa tudi potreben denar za obresti. Vsakih 100 miljonov, ki jih porabimo pa pred tem ne ustvarimo, je potrebno vrniti z obrestmi. Recimo 6 mio na leto. V 10 letih 60 mio (ponavadi se glavnica plača na koncu, obresti pa sproti). Kar pomeni da teh 60 mio, ne bomo mogli poraviti za kaj drugega. Za recimo socialo, investicije, pokojnine.

Pa saj tu ne gre za neko težko znanost. Zadolževanje vedno pomeni, da imamo nekaj prej, kot si lahko privoščimo, v zameno pa imamo tega malce manj. Raje imamo 100 km cest danes, kot 106 km čez eno leto. Raje imamo 10 pirov danes, kot 11 jutri. Seveda je pogled v primeru investicij, ki imajo donos višji od obresti nekoliko drugačen. Ampak takšne investicije v sektorju država, lahko preštejemo na prste ene roke. In ne TEŠ 6 ni med njimi.

Dejstvo je, da večino zadolžitve v Sloveniji porabimo za sprotno porabo. Kar je velik NO NO. Ko se enkrat zadolžite na dve leti za letni dopust mi verjemite, da ste že preveč zabredli. Če si morate sposojati za tankanje na bencinski pumpi, nujno potrebujete finančno konsolidacijo. In to sedaj počenjamo v državi. Zadolžujemo se na deset let za sprotno porabo. Tukaj se je že davno zaključila ekonomska znanost in smo prešli na področje politično-ekonomske alkimije, kjer iz nič ustvarjamo zlato. Dokler ga bomo davkoplačevalci še brez besed kupovali, bo še šlo. Se pa bojim, da bo to kmalu prepoznano kot huda prevara.

Pa da ne bo pomote. Vir za koalicijska amandmaja, ki sta povečala sredstva za infrastrukturo in turistično promocijo (oboje po 3 mio) niso bile obresti. Bilo je vplačilo v EU. Kar je v bistvu le malce manj fleksibilna postavka kot obresti. Ampak populizem ima že dolgo prednost pred razumom v tem delu sveta.