Državni zbor je sprejel zakon o obvezni delitvi dobička zaposlenim, v kolikor podjetje lastnikom izplača več kot 25% dobička. Delež zaposlenih je določen na minimalno 25% izplačanega dobička. Državni svet je na zakon izglasoval veto, kar pa pomeni le to, da bo pač državni zbor odločal še enkrat. Res ne vem zakaj v drugo ne bi uspelo še enkrat.

Janez Šušteršič v Financah, lepo poda par pogledov na to, sicer na prvi pogled zelo socialno in lepo idejo, ki pa v praksi ne pomeni nič drugega, kot dodatno obdavčitev.

Sama ideja je  v nasprotju s temelji gospodarskega sistema, ki ga imamo pri nas. Seveda to ne pomeni, da je z idejo samo kaj narobe. Ne. Samo uvajati jo v trenutni sistem je podobno, kot bi se odločili za nakup športnega dvoseda in nato z njim prevažali cement. Gospodarski sistem, tržni kapitalizem v osnovi pomeni, da rezultate združevanja kapitala in dela delimo na delavce in kapitaliste. Delavci dobijo plačo, kapitalisti pa dobiček. Koliko kdo pa se oblikuje na trgu.

Uvajanje obvezne udeležbe na dobičku na nivoju podjetja, ob hkratnem ne spreminjanju trga je neumnost. Poglejmo recimo Mercator. Le ta zaradi svoje moči, preprosto izsiljuje (manjše) dobavitelje, kot lahko pogosto zasledimo v medijih. Kar posledično pomeni, da bodo dobavitelji poslovali na samem robu rentabilnosti in lahko dobiček le sanjajo. Se pravi lahko tudi zaposleni pri dobavitelju le sanjajo morebitno razdelitev ničesar. Če bodo delavci v Mercatorju dobili izplačan del dobička, ali ne bi le to pripadalo tudi delavcem pri dobavitelju. Saj nenazadnje so v isti verigi. In kot marsikomu ni všeč, da se dobiček na poti od njive do kupca zbere le pri trgovcu, mora biti še bolj zgrožen nad tem, da na morebitno izplačilo dobička lahko računajo le nekateri v tej verigi.

To, da podjetja oz. kapitalisti v verigi nimajo dobička, je seveda njihov problem, ampak v socialni državi, za katero se želimo biti, pa nikakor ne bi smeli pristati na to, da je enako tudi z udeležbo delavcev v dobičku “verige”.

Brez skrbi. Podjetja se bodo znašla. Bodo pač ukinile vmesne stimulacije, in jih nadomestile z raznimi shemami delitve dobička. Posledica bo, da bodo zaposleni stimulacijo dobili z zamikom, če jo sploh bodo. Ravno tako ne bo problem prenašanje dobička ven iz podjetja. Že tako je lastniška struktura podjetij pogosto vsebuje razne družbe pooblaščenke, podjetja v lasti managerjev ipd…  Se bo pač denar že pred dobičkom enostavno preselil k njim. Preko svetovalnih ali posojilnih pogodb, preko posebnih transfernih cen, … možnosti je veliko. In končni rezultat bo, da ne bodo le delavci ostali brez dobička, ampak tudi mali delničarji brez dividend.

Za nova podjetja pa to pomeni samo še en razlog več, da se tega pač enostavno ne gredo v Sloveniji.

Pameten lastnik ima zadovoljne zaposlene. Pameten lastnik se zaveda dodane vrednosti delavca, in skrbi za to, da bodo zadovoljni in mu bodo ustvarjali še več dodane vrednosti. Delitev dobička v teh primerih ni potrebno uzakoniti, dovolj je da je mogoča.

Ne moti me sam koncept delitve. Moti me pa uvajanje v trenutni sistem. Zakaj hodi Pahor kot mačka okoli vrele kaše. Naj jasno pove “Želimo nazaj v socializem”. Naj da to na referendum, če bo sprejeto, ne bo potrebno nobenega zakona o obvezni delitvi, ker bo itak vse last države, ki bo dobila izplačan dobiček, ki ga bo lahko delila ne le med zaposlene v konkretnem podjetju, ampak v celi verigi. Takšna delitev bo prav gotovo najbolj poštena. Sicer se zna zgoditi, da kmalu ne bo več kaj deliti, ampak v to socialni verniki pač ne verjamejo.