Pogovor z viceguvernerjem g. Darkom Bohnec

V seriji pogovorov z vidnejšimi Trzinci je Društvo za napredek in razvoj Trzina tokrat pripravilo pogovor z viceguvernerjem Banke Slovenije g. Darkom Bohnecom. Uvod je naredil predsednik društva g. Frane Mazovec nato pa je besedo in laserski kazalnik prevzel gost ter nas popeljal čez razne zanimive preglede pa tudi aktualne situacije.

DSC_0107

Gospod Bohnec je imel redko priložnost, da je “od znotraj” opazoval kar tri bančne sisteme. Začelo se je v nekdanjem Jugoslovanskem sistemu, nato v okviru samostojne nacionalne Banke Slovenije ter sedaj v okviru Evro območja. Vsak sistem je imel svoje posebnosti, nedvomno pa tudi cilje in prijeme. Vidik človeka na trenutno krizo, ki je par kriz v življenju že doživel na odgovornih položajih, ter jih še več profesionalno preštudiral, je prav gotovo dragocen.

Za začetek je bilo omenjeno obdobje 75-80 ko se je tedanja država pretirano zadolževala, s tem spodbujala rast, kar pa je nato v osemdesetih povzročilo manjšo krizo, ki pa je prav gotovo pomagala razplameniti nacionalne strasti, ki so nato vodile v dogodke, kot jih poznamo. Zanimiv je na tem mestu komentar, da se iz tega lahko marsikaj naučimo, tudi glede trenutne situacije. Da namreč iz slabega sistema ven, ponavadi bežijo najboljši. Na vprašanje po sami predstavitvi, ali napoveduje da bo Evro doživel podoben konec, pa je vseeno pokazal več optimizma, in poudaril, da se bivša jugoslovanska (bančna) politika vseeno precej razlikuje od trenutne evro območja.

Zanimiv je bil tudi prikaz nepremičninskega balona, dve tdo tri leta nazaj. Nepremičninski balon se je lepo videl iz gibanj strukture kreditov. Ob tem je g. Bohnec tudi dodal, da po njihovih izračunih znaša stroškovna cena kvadratnega metra stanovanja tam nekje od 800 do 1300 EUR/m2. Če temu prištejemo še 15% stroškov financiranja pa še cirka 15% za dobiček graditelja/investitorja pridemo nekako do “poštene” cene stanovanja. Poštene je seveda v navednicah. Ne glede na vse izračune je namreč edina poštena tržna cena tista, za katero se zmenita kupec in prodajalec. Če je nekomu stanovanje vredno 5000 EUR/m2, potem ni nič narobe, če mu nekdo proda po tej ceni.

DSC_0109

Zanimiva je bila opazka, da je Sloveniji v bistvu finančna kriza pomagala. Glede na razne kazalce, so se namreč začela zaskrbljujoča finančna gibanja. Nepremičninski balon je le en segment, poleg tega pa so se investicije čedalje bolj začele financirati iz tujih in ne domačih prihrankov, kar je bilo pred tem bolj zmerno. Takšno gibanje sicer povzroča hitrejšo rast, vendarle pa tudi večje padce, ko do njih pride. Kriza je na nek način to nezdravo gibanje presekala.

Še malce bolj aktualen pa je bil opis intervencij v bančnem sektorju, zaradi še vedno trajajoče finančne krize. Pred časom je bil v Financah članek, ki je pokazal, da se je zadolženost Slovenije lani spremenila. Da so podjetja in banke manj zadolžena v tujini, za primerljiv znesek pa je bolj zadolžena država. Gost je podal pojasnilo, da so zaradi finančne krize tuji posojilodajalci prenehali avtomatsko podaljševati kreditne pogodbe, in se je velik del sredstev vrnil v tujino. Zato se je država zadolžila, in ta denar preko depozitom plasirala bankam. Gre torej za podobno operacijo, kot jo sedaj za reševanje Grčije izvaja evropska banka.

Pogovor je bil strokoven in zanimiv, in upam, da bo kamlu še kakšen. Naslednji naj bi bil 3.6. ob 19:00 v Dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu, na temo trenutno aktualnega arbitražnega sporazuma, s Trzincem dr. Jožetom Jerovškom, bivšim ustavnim sodnikom.

PS: Zapisano je moje razumevanje povedanega. Ker nisem ekonomist dopuščam možnost, da sem kaj narobe razumel, si kaj po svoje razložil in kaj tudi dodal.