V sloveniji je zadnje čase popularna tema glede omejevanja interneta, zaradi zakona, ki naj bi omejil dostop do spletnih stavnic in igralnic v tujini. Interes države je tukaj jasen, v tujino se preliva denar, od tega pa država nima nič. Ali je ta prepoved upravičena ali ne, se mi niti ne zdi pomembno. Jasno pa je, da so takšni pristopi precej kratkega daha. Igralnice bodo komot poskrbele za baypass morebiti inštalirnaih omejitev.

Podobne omejitve so slovenski ISPji enkrat že morali izvesti. Namreč v primeru afere www.udba.net jim je bila naložena blokada do teh strani. Večina je prepoved implementirala, recimo Softnet pa je bil izjema. Sam sem takrat mislim da v dveh dneh zbral najbolj popolno zbirko objavljenih dokumentov (pdf scani) – malce manj kot 40 GB, po moji oceni jih je bilo >99%, in jo lepo delil naprej preko torrent omrežja. Zbral sem jih s pomočjo strežnika v softnet omrečju, dostopov preko javnih proxy strežnikov v tujini in par lastnih skript.

Primer www.udba.net lepo kaže na to, kako kratkega daha so tovrstne prepovedi. Vse skupaj je še vedno na voljo na torent omrežju.

Ampak nisem se namenil pisati o tem.

Ravnateljica je opozorila, naj starši preverijo katere spletne strani učenci obiskujejo in kaj objavljajo na spletu, predvsem na različnih socialnih omrežjih, kot so Facebook, MSN in Netlog. Na šoli smo dostop do navedenih socialnih omrežij in do drugih neželenih strani že blokirali, doma naj za to poskrbijo starši.

Se je zapisalo v zadnjem zapisniku sklepa staršev naše šole. Ok, seveda ima vsak pravico do svojega mnenja o posameznih straneh na internetu, in starši pravico, da svojim otrokom kakšno stran tudi blokirajo. Ampak lepo bi bilo, če bi takšni sklepi bili pojasnjeni. In malce širše obdelani. Vsem je namreč jasno, da je od Adama in Eve dalje prepovedani sad najslajši.

Starši trenutnih osnovnošolcev se verjetno še dobro spomnimo, da je najboljša reklama za Mladino bila vedno njena prepoved.

Pa še na neko malenkost je treba opozoriti. Če je otrok pol življenja v sterilnem okolju, bo ob prvem soočenju z bacili – podlegel. In nič drugače ni z nevarnostmi na internetu, pa tudi zunaj njega. Če ga skrbno varujemo pred vsem, bo pač ob prvem soočenju čisto nepripravljen. In ne bo imel vspostavljenih temeljnih varovalnih mehanizmov.

Zato bi bilo precej bolj kot blokada na mestu seznanjanje s socialnimi omrežji.

Morda še primerjava z roparjem. Starši velikokrat otrokom prepovedujejo stike ali pogovor s HUDOBNIMI ljudmi, ker jim le te lahko storijo veliko HUDEGA. Logično. Kako pa naj otrok ve, kdo je hudoben? Kakšna je slika hudobca v otroških možganih? Iz pravljic sodeš gre za starega, bradatega Bedanca. Če ga torej ogovori mlad, urejen gospod …. In enako je s socialnimi omrežji. Če se otroku stalno ponavlja, da gre za ZLO, si bo ustvaril svojo sliko. Ko se bo pa s tem dejansko prvič srečal, recimo z prijaznimi kokoškami v Farmvillu, bo zelo zbegan. Zadeva, ki bi morala biti grozljiva, bo nadvse prijazna in zabavna. In valjda se ne bo zavedal vseh nevarnostih, ki pa jih socialna omrežja vseeno prinašajo. S tem pa bo jasno tudi porušena avtoriteta staršev in učiteljev na tem področju. Otrok pač ne bo verjel da je ta nedolžna račka lahko nevarna.

PS: Socialna omrežja v tem postu so mišljena kot portali socialnih omrežij – ker socialna omrežja v prvotnem pomenu besede so verjetno zelo zaželena.

PPS: Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja sem zahteval kopijo sklepa s katerim je ravnateljica odredila blokado Facebooka. Pustimo se presenetiti :-)))

PPPS: Sem se oglasil pri gospe ravnateljici, in sem bil z odgovorom zelo zadovoljen. Glede na situacijo ocenjujem, da je bil ukrep popolnoma na mestu. Še posebej, ker so sledili tudi drugi, v bistvu precej pomembnejši koraki. Je že tako, da internet prinaša marsikaj novega in nemalokdo se v vsem tem enostavno ne znajde. Starši otrok se pa v takšnem primeru pač obrnemo na šolo, če se problem vsaj malo nanaša nanjo. Pa ne bom sedaj o podrobnostih, če pa koga zanima naj prosto vpraša.