Ob primerih kot je primer tega avtrijskega gnusobneža, se bi marsikdo strinjal, da si zasluži le enostaven šus v glavo. In ob tem še dodal, da je to še prelepa smrt, in bi ga najraje še malce mučil pred smrtjo. Pa vendarle racionalno gledano, se moramo ob tem zavedati, da maščevanje, pa kakšnokoli že, ne bo popravilo storjenega gorja. In maščevanja, si kot ljudje ne smemo dovoliti.

Kaj nam pa torej preostane?

Najprej se lahko vprašamo, ali je Josef sploh človek. Ali pa ga je morda bolje enačiti z psom. Čeravno bi se okoli tega dokaj težko opredelil, to zadeve bistveno ne spremeni. Tako kot ni humano mučiti oz. izvajati maščevanja nad ljudmi, tako to ni humano tudi na živalmi. In nam tako označitev ostudneža za ščene ne pomaga preveč.

Vprašanje je, ali imamo kot družba pravico nekoga izobčiti. Da! Prepričan sem, da kot družba to pravico imamo in jo smemo izrabiti. Vprašanje je le, kako to izobčenje izvesti. Stoletja nazaj so recimo Angleži kaznjence lepo odpeljali na drug konec sveta, kjer so bili bolj daleč stran od družbe, zoper katero so se pregrešili. Tako bi Josefu lahko odmerili kakšen hektar zemlje, pa naj živi tam. Poje kar pridela, popije vodo, ki jo ulovi. Ko zboli naj mu bog pomaga. Za popotnico pa se mu da še kakšna tabeta, da si skrajša muke, če se naveliča življenja.

No, za umik iz družbe, se lahko izvede tudi šus v glavo. Za razliko od iste zadeve iz maščevanja, se mi iz tega razloga to zdi popolnoma sprejemljivo.

Pa vendar me pri tem še nekaj moti. Zverina bo sojeno. In se bo z njim ukvarjalo precej ljudi. Ali si to zasluži? Po moje bi bilo prav, da bi imel predsednik države možnost, tako kot jo ima za pomilostitve, tudi za obsodbe. Da enostavno reče, v tem primeru Avstrijski predsednik, Josef Fritzl je pes. In kot pes naj tudi pogine. In smo zaključili. V demokratičnih državah to ne bi smel biti problem. V nedemokratičnih pa že itak je tako.

In potem se mu da 24 ur ali par dni, da se pomiri sam s sabo, in adijo. Ter se družba namesto zločincem posveti žrtvam.