Kolega je povabil na jagnje na žaru nekam v bližino Plitvic. No, tega se nekako ne zamudi. Pa smo šli. Ok, Metlika, Karlovac, Korenica. Ni vedno lepa cesta, ampak je šlo. Nato pa iskanje mikrolokacije po skici kolega. Pravo cesto in nato cestico smo našli zelo hitro. In se lepo pelješ, pa pelješ pa še malo pelješ. Pa konec ceste. Naprej njiva. Ok! Sicer je v navodilih napisano “ideš po polju po filingu”, ampak vseeno. Omenjena je tudi neka hiša z belo streho, ki je tam ni. Pa se spomnim, da je malo nazaj bil odcep, in da bi morda tam zavili, čeprav je pisalo desno. Gremo nazaj, pa na novo. In spet njiva. Hm.

Ok. Čas je za uporabo drugega namiga. “Pitaj domačine, kdje je šminker iz Zagreba sa teencem”.

Ampak kje so domačini? Peljem nazaj, in skoraj že na glavni cesti srečam enega domorodca. “Molim, kdje se ide za Krbavica”. Še preden je karkoli rekel, si je ogledal kakšne gume imam in nato vprašal, “da li je dovoljno visok ovaj avto?”. Hm. Ne sliši se ravno spodbudno. Ampak hej, sej je kolega tudi pisal neka o nekem “polju i loši cesti”.

No, potem sva se zmenila, da je še ena pot, nekoliko bolj naokoli, ampak bolj primerna za mestni avto :-)))

In gremo novih 20 km, po novi poti. Asfalt, makadam, slab makadam, makadam s travo na sredini, kolesnice, komaj vidne kolesnice, parkiraj na nepokošenem travniku.

Ampak smo prispeli. In sledilo je vse obljubljeno.

Mešano na žaru

Pečenje izpod peke

Jagnje na ražnju

Lokalni običaji

Grozljivi prizori

Čobanac

In lepa pokrajina

Pogosto nam bolj od cilja ostane v spominu pot!