Roditeljski sestanek

To pa je zabava. najprej te lepo posedejo na stolčke za troletnike. Ok, če si normalna 55 kg težka mamica, niti ni problemov. Ampak kaj pa če si očka z blizu 100kg? No ja, stolčki zdržijo marsikaj :-))

Mamice so posebna vrsta živali. Lahko bi rekel da so skrbne. Ampak kako hudiča potem razumeti, da peljejo otroka v vrtec, kjer najdejo pa točno vse možne napake, ki se jih da najti. Da otroci jedo pašteto in hrenovke. Da jim ne umivajo zob. Da vzgojiteljice kofetkajo. Da ne pazijo dovoj ko so na igralih in se jih je zato že par polomilo. Da ne pokličejo, če si otrok akj zgodi. Da nočejo sprejeti otroka, ki je že SKORAJ zdrav. Ipd… Mislim halo! Če misliš da je vrtec v qr.u pač otroka v takšen vrtec ne boš vozil. Če si skrben starš seveda.

Sicer pa je verjetno vsakemu staršu jasno, kaj pomeni čuvati otroka kakšen dan. In ko potem pogledaš v vrtec, jih prešteješ, prešteješ vzgojiteljico, ti potem ni jasno kako preživijo. Vzgojiteljice namreč. Za otroke se ni za bati. Ampak očitno so jih dobro izučili. In znajo delati z otroki. Jim postavijo meje, pravila in se potem razumejo dobro. Zato pa imajo vzgojiteljice drug problem. Starše. Sploh mamice. Ki želijo svojim otrokom le najboljše. Ampak dobra vzgojiteljica se zaveda, da so tudi starši le malce večji otroci. In enaki prijemi kot pri otrocih pomagajo tudi pri starših. Če pa na kakšnega starša takšen prijem ne prime, potem takšen starš itak ni problematičen.

V bistvu se mi ob takšnih dogodkih potem posveti, kako pametni so v Ameriki, da imajo razne društvene domove. Kjer se potem srečujejo razne skupine. Od anonimnioh alkoholikov, pa dear John, pa bralni krožek… Zato ker tudi odrasli rabijo nekoga, da z njim delijo kar jih muči. In če tega ne dobijo doma ali v kakšnem klubu, potem pač se to dogaja na roditeljskem sestanku. sux.