Prav presenetljivo je, kakšno veselje nam naredijo naši najmlajši z najenostavnejšimi zadevami. Danes mi je K. pokazala, da pozna že avto inhišo, ki sem ju narisal. In konja iz knjigice.

N. pa me je zadnjič presenetila z odštevanjem. Žena je rekla, da bi jih morala dati 10 v pečico, amapk da je dala le 6. In je mala takoj dodala “torej bi morala dati še 4”.

Podobno me je razveselila, ko je prvič pokazala da zna seštevati. Nekaj sva klepetala, in sem ji rekel da ji bom dal najprej 1 nato pa še 1. “Skupaj torej 2” je zaključila. Potem sva še cel večer vadila seštevanje. Je pa res, da so ji takrat števila bila e preveč abstrakten pojem. Tako da 2+2 ni šlo. 2 jabolki + 2 jabolki pa so bile 4 jabolka. Pa robčki tudi. In orehii in punčke, celo filmi. Ampak 2 jabolki + 3 hruške pa ni bilo nič. Razen sadne solate. Kar z veselejm nareževa.

Naravnost čuden izpadem pri svojih sodelavkah, pa tudi drugod, ker ne znam povedati kolk kg in cm je imela ob rojstvu (kot da bi dobili plačano po kg), niti kolk jih ima sedaj. Koliko sta stari moram pa prav posebej izračunati. Me pa zanima koliko ljudi opazi to, da je otrok osvojil seštevanje in odštevanje. Koliko jih opazi preskok iz dojemanja besede kot celoto v dojemanje besede kot množico posameznih črk. Ko otrok ne zna več napisati le O Č I ali M A M A, ampak tudi oči in mami. Se pravi ne črkovano po črkah, ampak celo besedo.

In pa K. je osvojila zlaganje kock. Ni več zadovoljna, da padejo kot padejo. Opa to več ni dobro. Sedaj morajo biti poravnane. In če je druga manjša od prve, mora priti lepo na sredino.

Da o manipuliranju niti ne izgubljam besed. Neverjento kako še ne 2 letni otrok okoli mezinčka leve roke ovije babico, ki ima za sabo že par svojih otrok, par vnučkov in 70 let življenskih izkušenj. In potem jo en takšen paglavc obrne okoli malega prsta. V takšnih situacijah je zelo pomembno, da znaš ohraniti ustrezno distanco tudi do svojega otroka. Da opaziš kako manipulira z drugimi, ker ravno to počne tudi s teboj. In mu seveda tega ne pustiš. Prej ko osvoji to lekcijo, bolje bo zanj.

Nikoli ne bom pozabil dialogov v avtomobilu ko smo se peljali k babici. Vlečejo se čez par dni in par voženj.
N: Oči, se mi zdi da bo tukaj sedaj ena črpalka, kjer imajo čigumije.
O: Čigumiji niso dobri za zobe.
——-
N: Oči, a veš da iamjo tudi takšne čigumije, ki ne škodijo zobkom.
O: Aja? Kje si pa to slišala?
N: Ja pa so takšni. A misliš da jih imajo na tej črpalki ki bo zdaj?
——-
N: Oči, meni je slabo.
O: Kaj bi rada.
N: Oči meni je tako slabo.
O: Kaj bi rada.
N: Oči meni je res slabo, msiliš da bi voda pomagala?
O: A gremo kupit eno vodo?
N: Oči meni je res slabo, mislim da bi mi voda pomagala.
O: Ok, bom ustavil.
čez čas, po kupljeni vodi na črpalki (za čigumije me ni uspela prepričati)
N: Ampak meni je res bilo slabo…
…ja ja, oči je pa po župi priplaval na eni veliki žlici.
——
In to ti dela mula, ki še v šolo ni stopila.

Seved aje pa pravi razmislek od kje se je to naučila. Meni se kar zdi da vem od koga ;-)