Vladna laž ima kratke noge

 

Vlada je v svojem propagandnem video pred referendumom o 2. tiru uporabila naslednje besedilo.

Ali ste vedeli?
Po zakonu o drugem tiru bodo njegovo izgradnjo v največji meri financirali tisti, ki ga bodo uporabljali. In le v manjši meri davkoplačevalci.
Zdaj veste!

Preverimo resničnost te trditve. Kako bo projekt financiran je navedeno v predlogu sprejetega zakona, ki ga lahko najdete na straneh Državnega zbora.

Janso je razvidno, da bo 40% financirano z kapitalom, in sicer predvidoma 200 mio EUR s strani proračuna Slovenije in 200 mio s strani tuje države, predvidoma Madžarske. V zakonu je sicer predvideno, da bo vložek tuje države vrnjen, kar pomeni, da to lahko obravnavamo bolj kot kredit. V nobenem primeru pa teh 40% ne moremo šteti kot plačilo tistih, ki bodo tir uporabljali. Seveda bo 2. tir pomagal pri razvoju transporta in gospodarstva v obeh državah, ampak zaradi tega ne moremo trditi, da je ta delež delež tistih, ki ga bodo uporabljali, temveč gre za del, ki ga plačamo davkoplačevalci. Slovenski in Madžarski. No, če slednje štejemo kot kredit, pa samo Slovenski.

Nadaljnih 25% naj bi bila nepovratna evropska sredstva. Tudi tega ne moremo šteti za delež tistih, ki ga bodo uporavljali, ampak gre znova za delež davkoplačevalcev. Evropskih. Kamor pa plačujemo tudi slovenski. Ja, velik del prispevajo tudi nemški, hkrati pa tudi slovenci prispevamo za projekte v Nemčiji, Španiji in Grčiji. Glede na razmerje vplačil/izplačil lahko kar celoten znesek pripišemo slovenskim davkoplačevalcem.

30% naj bi bilo pridobljeno z zadolževanjem. Če, bi se ta del (in, če prištejemo še Madžarski del zraven) vračal iz plačila uporabnine, bi ta del lahko šteli pod delež tistih, ki ga bodo uporabljali. To bi v najboljšem primeru zneslo 50% celotne vrednosti. Vendar ne se veselit prezgodaj, ker temu ni tako. 5% pa nekje fali. Dobronamerno bomo to prezrli.

Skratka, tudi, če pogledamo maksimalno pristransko v korist vlade, pridemo do 50%, kar niti pod razno ni “v največji meri” financiranje s strani uporabnikov.

Pa poglejmo kako je z poplačevanjem zneskov kreditov iz uporabnine, ki jo bodo plačevali uporabniki.

Vlada v predlogu zakona jasno pove, da ima uporabnina premajhen potencial za pokrivanje obveznosti iz gradnje (krediti) in obratovanja. Zato so našli dva nova vira, poleg uporabnine, ki jo bodo plačevali uporabniki 2. tira. Še več, poleg dveh sistemskih virov, ki jih bom obdelal kasneje, so jasno zapisali, da se bo iz proračuna, to je denarja davkoplačevalcev, letno plačevalo med 30 in 40 mio na leto. V desetih letih, torej 300 do 400 mio. Dovolj, za vračilo vložka Madžarski in dela drugih najetih kreditov. Iz proračuna! To pomeni denar davkoplačevalcev in pa denar dveh sistemskih virov.

Sedaj pa k dvema sistemskima viroma. Prvi je pribitek k cestnini.

Popolnoma jasno je, da bodo ta pribitek plačevali NE UPORABNIKI ampak ravno tisti, ki 2. tira ne bodo uporabljali. Morda obstaja kakšen dober razlog, da se preko pribitka sili prevoznike v uporabo 2. tira in se že s tem povečuje uporabnina le tega, ampak nikakor, res nikakor ne moremo tega finančnega vira šteti med vir, ki ga plačujejo uporabniki. Drugi sistemski vir pa je taksa na pretovor v pristanišču.

Kakor je predviden, se plačuje od vsega pretovora. Tako tovora, ki bo svojo pot nadaljeval po 2.tiru, kot tudi tistega, ki bo šel naprej po cesti pa tudi tistega, ki se bo odpeljal naprej z drugo ladjo. Morda bi na prvi pogled lahko del taks celo šteli za plačilo tistih, ki bodo uporabljali drugi tir, ampak to ni prav. Nekomu, ki želi recimo svojo robo iz Kitajske spraviti do Budimpešte, je namreč čisto vseeno kako je skupen znesek prevoza razdeljen na ladijski prevoz, takso za pretovor, plačilo uporabnine za tire, prevozne stroške železnice ipd…Če bi takso šteli kot plačilo tistega, ki uporablja 2. tir, bi enako morali všteti tudi ladijski prevoz.

Če na hitro potegnemo cifre skupaj, dobimo 200 mio iz proračuna za kapital, 250 iz evropskega proračuna, 500 mio pa zadolževanja (sem vštel Madžarsko), kar pa ustreza cirka 15 letim plačila za doseglivost iz proračuna. Za kaj bodo porabili uporabnino, ki jo bodo dejansko plačevali uporabniki 2. tira pa lahko le ugibamo. Morda je to tistih manjkajočih 50 mio. Vsekakor pa lahko osnovno trditev vlade označimo za kolosalno laž.

Ja, lepo bi bilo, če bi 2. tir financiral tisti, ki ga potrebuje in ga bo uporabljal. Ampak tale vladni zakon tega ne prinaša. Prinaša financiranje s strani davkoplačevalcev.

PS: Na zapis se je ozvala vlada. Pohvalno. Najdete ga tukaj, in pa v nadaljevanju.

Odziv glede modela financiranja izgradnje drugega tira Divača-Koper

Tudi 200 milijonov evrov kapitalskega vložka Republike Slovenije bo projektno podjetje vrnilo Republiki Sloveniji v času trajanja koncesijskega razmerja.

Glede evropskih sredstev pojasnjujemo, da je Slovenija neto prejemnica. Za katere namene Slovenija črpa evropska sredstva pa je stvar naših prioritet. Sredstev iz instrumenta za povezovanje Evrope ne bi pridobili, če se drugi tir ne bi kvalificiral kot relevanten evropski projekt, ki izpolnjuje merila evropske transportne politike.

5 %, ki piscu bloga zmanjkajo, so navedeni v obrazložitvi zakona – to so že vložena sredstva v preteklih letih in so jih res prispevali davkoplačevalci.

V vladnem sporočilu je trditev: »drugi tir bodo v največji meri financirali tisti, ki ga bodo uporabljali«. V največji meni ne pomeni v celoti, pomeni pa pretežno.

Projekt se bo financiral po načelu projektnega financiranja. To pomeni, da se bodo sredstva vložena v projekt pretežno vračala iz plačil uporabnikov infrastrukture. Evropsko načelo navzkrižnega financiranja pa omogoča, da obremenimo uporabnike železniške infrastrukture, luške infrastrukture in avtocestne infrastrukture. To je običajna evropska praksa za financiranje velikih infrastrukturnih projektov, ki ga uporabljajo številne evropske države.

Vložki v projekt (200 milijonov evrov Slovenija, 200 milijonov evrov Madžarska in 300 milijonov evrov bančna posojila) bodo vlagateljem povrnjeni v celoti. Evropska nepovratna sredstva imajo cilj zagotoviti finančno vzdržnost projekta ob pogoju da ta izpolnjuje cilje in prioritete evropske prometne politike. Na prvem mestu je to interoperabilnost evrospkih železnic, na drugem mestu pa odprava ozkih grl na jedrnih železniških koridorjih.

Ne pristanemo na grobo diskvalifikacijo, da gre za vladno laž. Bolj gre pri piscu bloga za nerazumevanje načel sodobnih evropskih inštrumentov, ki omogočajo lažjo izvedbo zahtevnih infrastrukturnih projektov. Alternativa pa je tako ali tako samo čisto proračunsko financiranje, ki pa davkoplačevalce  bremeni bistveno bolj kot način financiranja določen v zakonu o drugem tiru.

 

Hvala vladi za odgovor, ki le potrjuje moje trditve. In ne pristajam na grobo diskvalifikacijo, da ne poznam načel sodobnih finančnih inštrumentov, ki omogočajo lažjo izvedbo zahtevnih infrastrukturnih projektov, kar je razvidno iz tega, da sem jih zelo natančno navedel in vlada temu v svojem odgovoru ne oporeka. Edino kar trdijo, je, da se bodo sredstva pretežno vračala z plačili s strani uporabnikov infrastrukture. S tem pa vlada le potrjuje, da se je v osnovnem tvitu IN video reklami kolosalno zlagala, saj tam ni govora o uporabnikih VSE infrastrukture (železniške, cestne in luške) ampak eksplicitno o uporabnikih 2. tira.

To, da je Slovenija neto prejemnica pa pomeni zgolj to, da bo projekt bolj na plečih evropskih kot slovenskih davkoplačevalcev. Česar smo seveda lahko veseli.

In ne, alternativa niti pod razno ni zgolj čisto proračunsko financiranje. Alternativa je tudi izvedba transparentnega javnega razpisa za podelitev koncesije za izgradnjo in upravljanje 2. tira. Kot vemo, se je pred časom za to že resno zanimal Deutsche bahn, Pahor pa je na pogovoru z novinarji razkril tudi, da so se za to opcijo zanimali Kitajci. Zanimanje torej je, le transparenten javni razpis pa bi podal odgovor ali je to realna opcija. Če pa se ne bi izšlo, pa bi še vedno ostal pristop, kot ga je ubrala vlada kot svojo EDINO opcijo (ki to ni).

Comments are closed.