Iz laži v laž do končne resnice – Vesna Vuk Godina

Kako laganje funkcionira v Mladini, sem pisal za Portal Plus. Kako to počnejo civilni akademiki pa je lepo pokazala Vesna Vuk Godina (če link ne dela, bo treba poiskati na foluspokus.si, naslov prispevka “Proti privatizaciji. PS: Zaplenimo premoženje njenim zagovornikom”.)

“Globoko sem prepričana, da je prodaja dobičkonosnih državnih podjetij strateška napaka.” – začne profesorica. V bistvu se je z tem lahko strinjati. Je pa to klasičen manever, ko nepozornemu bralcu podtakneš še podideje, in bralcu ostane v spominu le to, da prodajamo dobičkonosna državna podjetja, pa tudi, da so pač vsa državna podjetja dobičkonosna. Seveda manipulantka ni tega dobesedno zapisala. Ampak prav gotovo se zaveda, kako povprečen bralec to razume. Ampak državna podjetja še zdaleč niso vsa dobičkonosna, v bistvu so v povprečju v izgubi, kar je lepo opisal Rok Novak v Financah. In podporniki privatizacije se niti pod razno ne zavzemamo samo za prodajo dobičkonosnih podjetij ampak vseh, ki delujejo na trgu.

Naj dodam še to, kar sem že večkrat omenil. Če bi bila podjetja v državni lasti res dobičkonosna, potem ne bi prodajali Telekoma ampak bi Telekom kupoval druge Telekome. Morda celo Deutche Telekom.

Nato gospa doda, da zaradi takšnih prodaj, Slovenija kmalu več ne bo obstajala kot dejanski politični subjekt. In nato navede mnenje treh antropologov, da je temu že dandanes tako. Ali se bi prosim lahko odločila, ali sedaj še smo ali že več nismo? Ker, če več nismo, potem privatizacija ne bo nič spremenila. Če pa še nismo, potem se pa gospodje antropologi pač danes motijo. In če se motijo danes, je precej verjento, da se bodo motili tudi jutri.

Leta 1991 smo si ustvarili državo zato, da smo si jo v najkrajšem možnem času samoodpravili. Ne s pomočjo samoupravljanja. Ampak zahodnega kapitalizma. In zahodne demokracije. Socializem in samoupravljanje bi jo, paradoksalno, ohranila. Ker bi preprečila umestitev Slovenije v svetovno periferijo.

In leta 1991 Slovenija ni bila periferija. A je gospa pozabila, da so nas iz Jugoslavije spustili brez večjih težav ravno zato, ker smo bili periferija, takrat Jugoslavije. In ja, zelo živo je prepričanje, da je bila Jugoslavija takrat center sveta. Da zato, zaradi pomena Jugoslavije v svetu, nismo bili periferija. Brez skrbi, da so dandanes tudi v Severni Koreji prepričani, da so popek sveta. Pa niso. So le en težak na periferiji. Titu je uspelo ujeti pravi trenutek, in je poiskal društvo držav, kjer je bil lahko prvi na vasi. Ker je to ustrezalo tudi velikim. Lahko smo si domišljali, da vodimo svetovno politiko.

Socializem je bakrotiral. Socializem in samoupravljanje ne bi mogla ohraniti ničesar, ker sta namreč že zapravila, vse kar se je zapraviti dalo.

Argumenti, ki smo jih slišali, so bili vedno isti. In niso imeli, vsaj praviloma, nič skupnega s problemom, za katerega je šlo.

Enako razpravljamo zdaj o privatizaciji.

Točno tako, enako razpravljate sedaj o privatizaciji. Ampak samo ena stran. Druga navaja konkretne podatke, po katerih hrepeni sicer tudi sama avtorica, vendar jih bodisi ne želi videti ali pač ne razume.

Recimo: koliko podjetij v privatni lasti je od osamosvojitve propadlo in koliko je propadlo takih, ki so bila v državni lasti; za koliko denarja so državo oškodovala privatna podjetja in za koliko državna; koliko denarja se je pretočilo v privatne žepe, davčne oaze in drugam iz privatnih in koliko iz državnih podjetij; koliko denarja so v državni proračun prispevala podjetja v državni lasti in koliko tista v privatni itd.

Debata se vodi skozi vprašanja, ne skozi odgovore In ja, lepo bi bilo, če bi avtorica navedla, koliko denarja se je iz državnega pretočilo v zasebno? In ali je to potem res argument proti privatizaciji ali za njo? Ker očitno državno lastništvo ni zaščitilo premoženja. In potrebno se bo navaditi, da je s propadom podjetij, tako kot s smrtjo ljudi. Seveda nismo veseli, ko kdo umre. Je pa to del življenskega cikla. In enako je pri podjetjih. Podjetje, ki je izdelovalo burklje, pač ne more obstajati, ker burkelj več ne potrebujemo. Lahko se je prestrukturiralo, ali je pač propadlo. V obeh primerih pa je pač podjetje, ki je proizvajalo burklje pač umrlo.

Če bi imeli številke, bi morda tisti, ki gobezdajo o tem, kako privatniki bolj racionalno upravljajo podjetja, vendarle vsaj nekoliko stišali svoj glas. Je namreč razlika med privatnimi in privatnimi lastniki. Enako kot razlika med državnimi in državnimi podjetji. Primer: Krka.

Bravo. Krka. Klasičen primer zmage državnega nad privatnim, ki je noben protiprivatizator ne pozabi omeniti. V zadnjem predlogu strategije upravljanja, imam pri Krki označeno, da je 14,99% lastnik SOD, 9,86% pa KAD. Skupaj torej je (para)država lastnik skoraj 25% KRKE. Se pravi je Krka 75% PRIVATIZIRANA. Ali je to potem dober primer državnega lastništva ali privatizacije??? In podobno je pri nemškem Telekomu, ki se pogosto omenja kot primer tujega dobrega državnega lastništva, kjer je državnega 31.7%. Ostalo pa privatizirano. Večino lastnikov tega dela NI nemških. Nemški lastniki skupaj z državo pridejo čez 50% ampak, ker se z delnicami trguje na borzi, se to lahko hitro zamenja.

Torej ne bomo dosegli bolj racionalnega upravljanja podjetij s seznama. Kajti: če bi bilo sedanje upravljanje tako neracionalno, ta podjetja ne bi sodila na listo tistih, ki jih Zahod hoče kupiti — ta namreč ne kupuje podjetij, ki ne nosijo profitov in ki so slabo upravljana, ampak le podjetja, ki nosijo velike profite, ker so dobro upravljana. Kar logično odpira vprašanje, zakaj prodajamo dobro upravljana državna podjetja, ne pa tistih, ki so upravljana slabo. Odgovor: ker slabo upravljanih noče nihče kupiti.

Totalna neumnost. Dobro upravljana podjetja z visokimi dobički imajo visoko ceno. In za investitorja je važno razmerje cena / bodoči dobički. In visoki dobički, so zaželjeni, vendar ne, če so spremljani z visoko ceno. Zato se tipično prodajajo slabo upravljana podjetja, po ceni na osnovi trenutnih nizkih donosov. In potem kupec izboljša upravljanje in dvigne dobičke. In doseže boljše razmerje cena / bodoči dobički.

Bistveno: ko bomo prodali najbolj dobičkonosna državna podjetja, bo njihov dobiček namesto v Slovenijo odtekal v tujino.

Rezultat: država bo imela še manjši dotok denarja v državni proračun. Rezultat: država bo imela še manj denarja za odplačevanje dolgov in za javno zdravstvo, šolstvo, socialne transferje itd. Rezultat: država bo še bolj odvisna od tujih kreditov. Rezultat: država se bo še bolj zadolževala. Rezultat: življenje v Sloveniji bo še slabše.

Sveta preproščina. Vendar brez ključnega podatka. Koliko pa je tega dotoka denarja v državni proračun? Koliko ga je, ko odštejemo potrebne dokapitalizacije? Koliko ga je, ko upoštevamo zlorabe položaja na trgu, recimo Telekoma? Kakšen je dejansko rezultat? Koliko bolj smo bili izpostavljeni mednarodni finančni krizi zaradi strukture kapitala v Sloveniji? Koliko delovnih mest je bilo izgubljenih, ker smo iz tujine uvažali dolžniški in ne lastniški kapital? Koliko počasneje se razvijamo, ker ohranjamo stare vzorce delovanja, stare tehnologije, stare poslovne modele in se zato, da ohranjamo stanje zapiramo pred novimi poslovnimi modeli, novimi tehnologijami?

Komu naj izstavimo račun za to?

18 Responses to “Iz laži v laž do končne resnice – Vesna Vuk Godina”

  1. Jeanmark,
    če že iz petnih žil iščeš argumentacije za privatizacijo,
    pa komentiraj še Madžarsko. Kaj meniš o Madžarski, ki je na začetku devetdesetih sledila nasvetom ameriških mladoekonomistov in je šla v totalno privatizacijo. In so danes dninarji na lastni zemlji. Je to tvoj vzor?

  2. iz petnih žil?
    gre samo za argumente ki naj bi jih zanikovalec napadel z protiargumenti. nič več

    madžarji dninarji? dejmo no… so tudi čehi , ki so nas pravkar prehiteli in so radikalno privatizirali dninarji?
    da nismo le mi slučajno dninarji pri obubožanem slovenskem plemstvu?
    svet se manjša rado in kdor ne sedi na vlaku bo moral peš. tako kot tibet, ki nikoakor ni hotel videti realnosti i

  3. Mal številk …

    Proračun 2014:

    1. davki – 6.892 mio EUR,
    2. nedavčni prihodki (udeležba pri dobičku in dohodki od premoženja, takse in pristojbine, globe in kazni, prodaja blaga in storitev, drugi nedavčni prihodki) – 500 mio EUR,
    3. kapitalski prihodki – 18 mio EUR
    4. donacije – 8 mio EUR,
    5. sredstva EU – 990 mio EUR.

    Pojdimo še malo globlje v točko 2:

    Od vseh firm v državni lasti smo lani v proračun dobili 100.110.960,00 EUR (prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki).

    Sto. Miljonov. Od vsega.

    Tolk.

  4. Rado – od kje ti ideja, da so mađari dninarji na svoji zemlji? S čim to podkrepiš?

  5. Bissgets – pri čemer je bilo koliko od Telekoma? Kjer se je stisnilo, kolikor se je dalo, ker država rabi denar.

  6. point je v tem, da se bodo s privatizacijo zmanjšal “dotok denarja v državni proračun” (ti “silni dobički”, ki jih prinaša “naša družinska srebrnina”)

    za. en. jebeni. procent.

    za koliko pa se bodo s privatizacijo povečali davčni prilivi (ki so – oz. bi morali biti – edini resni prilivi države)? ja, če se za 101 miljon, smo že v plusu ….

  7. “Debata se vodi skozi vprašanja, ne skozi odgovore”, s tem si zadel žebljico na glavico. TO je jedro njihove manipulacije! Ker 1. so neutemeljeno obrnili dokazno breme (a priori privzemajo, da je državno lastništvo zaželjeno, razen če lahko dokažemo, da ni), 2. vprašanja lahko postavljajo ad infinitum in nikoli ne boš zadostil vsem in 3. njim nikoli ni treba postreči z odgovori, nikoli reševati težav, nikoli ponuditi alternativ.

    Bissgets – v bistvu je še huje, bilanca državnega podjetništva je zadnja leta celo negativna, če kakorkoli celostno pogledaš. Če se lotimo preko neposrednih računov države, kot si se ti, potem moramo pogledati še koliko je bil vložek za ta (sicer, kot pravilno opozarjaš, že tako precej mizeren) izkupiček. In hitro ugotovimo, da je bilo vložka v obliki dokapitalizacij, subvencij, poroštev in drugih državnih pomoči, neprimerno več kot za teh 100 milijonov.

    Prav tako zabavno je s kakšnimi primeri protiprivatizatorji hvalijo državno lastništvo. Krka, kjer ima država le manjšinski delež in Telekom, ki izrablja položaj na trgu in mu grozijo stomilijonske kazni, država, ki je v dvojni vlogi lastnik/regulator, pa vleče postopke na škodo potrošnikov. Ker Telekom tožijo tudi številni konkurenti, pa se že govori tudi o tožbi proti državi zaradi škode povzročene z zavlačevanjem postopkov. In kdo bo plačal, če pride do tega? Hja, spet davkoplačevalci, ki najebemo dvojno – najprej, ko nas Telekom skubi in z onemogočanjemm konkurence opočasnjuje razvoj in potem še, ko bomo njegovi poslovni konkurenci plačevali odškodnino zaradi države, ki ni zagotovila poštenega konkurenčnega boja. Ah te lepote državnega lastništva… :)

  8. jeanmark,
    kaj se sprenevedaš? Tudi ti veš, ali bi moral vedeti. Madžari so vse prodali in zdaj delajo v tujih firmah za bagatelo.
    Na večer, ko se pelješ iz Budimpešte, edino mesto v Evropi, boš na vseh vpadnicah v mesto našel na tisoče prostitutk, ki poskušajo preživeti.
    Grozljivo in boleče.

  9. Rado. V Budimpešto sem se prvič peljal še v času, ko niso nič prodali. Prostitutke so bile že tam.

    Mađarska bagatela:

    Graf 1 – Delavci s plačami: http://www.google.com/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&ctype=l&strail=false&bcs=d&nselm=h&met_y=wage_workers&scale_y=lin&ind_y=false&rdim=region&idim=country:HUN:SVN&ifdim=region&tdim=true&ind=false

    Seveda imajo nižje plače. Nas pa dohitevajo. Tako kot so nas čehi. Dokler nas niso prehiteli.

  10. Marko, tako pa ne gre. S številkami in grafi se pa pri nas ne pogovarjamo.

    Ko si se takrat peljal v Budimpešto si se zagotovo počutil kot podeželski revež, ki je prišel v prestolnico ene najbogatejših držav Evrope. Ker se je Budimpešta baje financirala z dobički od državnih tovarn.

    Čak mal, mal sem pomešal. Saj nisi šel na Ogrsko, ti si šel v Mađarsko.

  11. frenk. Moram priznati, da sem takrat dobil izjemno dober občutek o Mađarski. Da je res veličastno mesto.

  12. “Seveda imajo nižje plače. Nas pa dohitevajo. Tako kot so nas čehi. Dokler nas niso prehiteli.”

    Pa Slovake si pozabil Jeanmark. Tudi oni nas dohitevajo. Čudno ob tem je, da so pripravljeni delati za 300 eur mesečno. /Afrera Žito/

  13. Ja, Marko, res je. Ali si pomislil, kdaj je bila zgrajena? Nisem kar tako omenjal Ogrske.

    Rado, morda bodo nekoč, ko bodo prodali kaj bolj sofisticiranega, zaslužili tudi več. Nekateri najbrž že. Lahko pa gredo po grški ali kakšni drugi poti in obrnejo vrstni red. Najprej visoke plače, potem bomo pa delali tridimenzionalne televizorje.

    Ta druga pot se običajno ne obnese. Prinese občutek, da ti je nekdo nekaj ukradel. Iz izkušenj vem, da je delavkam, ki so garale v tekstilnih fabrikah neskončno bolj kot v kakšni farmacevtski firmi nemogoče razložiti, da je 500 eur previsoka plače za njihovo delo.

  14. “Iz izkušenj vem, da je delavkam, ki so garale v tekstilnih fabrikah neskončno bolj kot v kakšni farmacevtski firmi nemogoče razložiti, da je 500 eur previsoka plače za njihovo delo.”
    Proizvodna cena obleke v tekstilni tovarni je 50 evrov. Proda se pa po 1000 evrov in več. Imaš prav, to je težko razložiti delavkam.

  15. Tudi tebi je težko. Kajti tiste obleke, ki stanejo 1000 eur niso delali v Kroju.

    V Lidlu ali kakšni drugi trgovini dobiš hlače za 10 eur. Trgovska marža je 60-80 %.

  16. “Socializem je bakrotiral. Socializem in samoupravljanje ne bi mogla ohraniti ničesar, ker sta namreč že zapravila, vse kar se je zapraviti dalo.”

    Za socializem ne vem. Vem pa, da ni bankrotirala Slovenija.
    Leta 1991 so se v samostojno Slovenijo prenesle mnoge, globalne firme v slovenski lasti.
    Metalna Maribor, ki je žerjave prodajala povsod po svetu. STC je gradil pri neuvrščenih, v arabskem svetu. Slovenijales je razpolagal z deli afriške džungle in lesno industrijo v Afriki, Emona LJ je imela svoje nasade kave v Kolumbiji. Zlatarna Celje je nakit distribuirala v ZDA in Kanado. Litostroj in hrvaški Rade Končar sta v svetu postavljala hidroelektrarne po sistemu “na ključ”. Iskra je bila visokotehnološka firma, ki je ogromno delala za zunanje trge, . . . in še je bilo tega.

    Vse to je Jeanmark, sistem v samostojni Sloveniji zjebal.
    Svetujem ti, da se izogibaš tovrstnih “analiz”, ker v resnici nič ne veš, ali pa si ideološko toliko determiniran, da marsikaj nočeš vedeti, videti.

  17. Rado, tebi in podobnim filozofom pa lahko svetujem, da se pozanimaj pri Štrajnu in kolegih okoli LDS kdo je dejansko kaj in kdaj zjebal v sloveniji!
    obenem pa še preveri bančne račune v slo in tujini od ljudi, ki so bili zaposleni v podjetjih, ki jih omenjaš, primarno v vodstvenih položajih in imajo danes privat bizniz, ki ga je prej opravljalo podjetje v katerem so bili zaposleni!!
    Sem imel priložnost na lastne oči videt tisto lepo našo o samoupravnem socializmu, za bedake, po pisarnah so si pa vodstveni kadri med sabo rihtal posle, ferme so pa propale v roku 5-10 let…..

  18. [...] Ne razumite me napak, lahko da gospa navaja dobre argumente, ampak za konec sveta dobri argumenti ne obstajajo. Tako kot ne obstajajo argumenti proti koncu sveta. Oporekati je možno samo stvarem, ki jih razumeš in poznaš in tako je nekaj dni zatem, brez apokaliptičnih besed, na svojem blogu na njeno pisanje odgovoril nekdanji poslanec Marko Pavlišič. [...]