Linč Simone Dimic
Ne vem, če lahko najdem kakšen boljši izraz za to, kar se je gospe bivši sekretarki Pahorjevega kabineta zgodilo, ampak linč je verjetno kar pravšnja oznaka. Sicer se ni končalo z visenjem na bližnjem drevesu, kar je bil rezultat vsakega kolikor toliko spodobnega linča na divjem zahodu. Se ja pa končalo s sicer prostovoljnim in v naprej načrtovanim odhodom, pardon, izgonom, Simone Dimic v Dubaj. To, da bo vsaj nekaj naslednjih dni preživela daleč od Slovenskega malomeščanstva ji v bistvu zavidam.
Po tem uvodu bi marsikdo sklepal, da sem se namenil gospo Dimicevo braniti. Nop. Simona ne potrebuje moje obrambe. Po dosedaj videnem, bi bil precej presenečen, če bi bila v resnici tako nedolžna, kot se skuša prikazati. V zgodbi je vse preveč vprašanj in premalo odgovorov. Res pa je, da morda stopnja linča ni v skladu z velikostjo njenega greha.
Pa vendar ali lahko (predvsem medijem) to zamerimo? Živimo v času, ko eno za drugim na dan prihajajo raznorazne zgodbe, ki vse enostavno kažejo na to, da je Slovenija daleč od tega da bi bila pravna država. Ali je socialna ali ne, naj sodijo tisti, ki so na socialnem dnu. Ali je pravna ali ne, pa b se morali spraševati vsi.
Veliki šef SCTja, Ivan Zidar, je skupaj z bivšo prvo damo Vegrada, Hildo Tovšak in v družbi Dušana Šinigoja iz Primorja stopil minuli teden pred sodnika. Baje so se dogovarjali, kako si bodo razdelili plen, pardon posel, na Brniškem letališču. In že prvi dan sojenja, se kaže da bo to še ena dolgotrajajoča zgodba brez epiloga. Taisti Ivan je tudi predsedoval Zemonski družini, parton kartelu. Rezultat je bil, da smo avtoceste preplačali toliko, da bi se lahko 24 let vozili po njih brezplačno.
In ta karteljska zgodba nekako potrjuje letališko zgodbo. In kaže na to, da so gradbinci dokaj zlizani z politiko. Kar vsekakor dela Dimicevo zgodbo precej bolj verjetno.
Kopica afer, nobena še končana, hkrati pa zgodbe o obubožanih gradbenih delavcih, ki se jih namesto plačila izganja iz države enostavno povzročajo kopičenje srda v družbi, ki se počuti čedalje bolj nemočna. In, če je Janša še nekako uspel to zadrževati s svojo močno podobo, češ, vse imamo pod nadzorom, Pahor izgleda precej bolj nemočen, kar naravnost kiče po prevzemu stvari v svoje roke. Linč Simone Dimic je tako pač nekaj popolnoma pričakovanega.
In, če se bo tako še nadaljevalo, Jankovič je v imenu mestne občine Ljubljanske od Vegrada odkupil kopico stanovanj, pa Vegradu to ni kaj prida pomagalo, Pahor se za SCT dogovarja v Libiji, SCT vstrajno lobira, da bi sedaj po končani avtocestni kraji, pardon gradnji, enako naredili še z železniško infrastrukturo, se bodo linči nadaljevali. In le upamo lahko, da se ne bo vse skupaj sprevrglo v pogrom.
Čeravno se najde v Sloveniji, tudi v najbolj čitanih medijih, kar kopica prijateljev nove revolucije, bi bil rezultat nekako podoben kot je bil vedno do sedaj. Staro elito bo pač zamenjala nova, za povprečnega delavca pa se kaj prida ne bo spremenilo. Odvisno le od tega, koliko škode bo revolucija povzročila. Vsako razbito okno, vsako porušeno stavbo, vsak razbit stroj bo potrebno na novo kupiti. Vsak izgubljen posel na novo pridobiti, vsakega izgnanega inženirja na novo izobraziti. In vse to lahko plača le delavec s svojim delom.
Če kdo misli, da se v Simonini na novo zgrajeni hiši skriva par ton zlata, s katerim se lahko tovrstna škoda pokrije, se krepko moti. Če je slučajno tam bil, pa v to ne verjamem, je sedaj že v Dubaju ali na poti tja.
Boj, kakršen je možen in je smiselen, trenutno v Sloveniji nakazuje predvsem ekonomist Rado Pezdir, zmagovalec nad elektro kartelom, borec proti bančnikom. Slovenija je teoretično pravna država. Imamo zakone, imamo inštitucije. Vse primerljivo z državami, kjer vse to lepo funkcionira tudi v korist malega človeka. Vendar je to teorijo potrebno spremeniti v prakso. Stalno opozarjanje na dolžnosti in odgovornosti inštitucij, če je potrebno tudi do nivoja evropskega sodišča, je sicer morda malce daljaša pa vendarle precej bolj mirna pa tudi bolj trajna pot kot hitre revolucionarne spremembe.
V tej zgodbi je bilo zanimivo videti, kako hitro se počutijo ogrožene novinarke RTVSLO, ko nekdo v pogovoru s snemalcem pohvali njihovo lepoto in predlaga, naj se ukvarjajo s čem drugim.
Hkrati pa taista RTVSLO naredi zasedo pred podjetjem ESCAPE, snema prestrašene zaposlene, kako spuščajo rolete in komentira, da so se skrivali in kukali skozi okno. Čeprav so tudi oni žrtve te afere, komentirati pa itak ne smejo.
In kar naenkrat so delavci Vegrada in njihovi znanci najbolj verodostojen vir informacij. “Po neuradnih informacijah” naj bi gradili Borutu Brezovarju, čeprav je on to že zanikal. In ostali mediji potem to ponovno objavijo v obliki: “Vegrad naj bi po neuradnih informacijah nacionalne televizije pomagal graditi tudi glavnemu inšpektorju za delo Borutu Brezovarju, a ta po navedbah Večera obtožbe zavrača.” Ko en medij nekaj objavi, drugi mediji tega ne preverijo ponovno, ampak se zanašajo na svoje kolege.
Enako za Pogorevca, ki je pač kupil stanovanje v objektu, ki ga je gradil Vegrad. Ali so sedaj vsi njihovi kupci sumljivi? Smo vsi, ki se vozimo po SCT-jevih avtocestah, osumljeni sodelovanja v preplačanih poslih?
Skratka, od novinarjev, sploh tistih od nacionalke, bi pričakoval več preverjanja informacij.
Medijski linč je trenutno edini način “rezanja glav” tistim izmečkom iz takoimenovane elite , ki stegnejo roke po tistem, kar jim ne pripada.
” bi marsikdo sklepal, da sem se namenil gospo Dimicevo braniti…
Res pa je, da morda stopnja linča ni v skladu z velikostjo njenega greha….”
Če se tej aferi reče linč (v naslovu) kaj je bil npr. case Patria ? Dejstva. Neka novinarka si je vzela 5 minut in poslušala (ter posnela) nekega delavca, ki je imel nekakšen “privilegij” in je še v Sloveniji. Resda nima tople vode in plače pa pustimo detajle…
Ko to objavi RTV je menda ja logično, da novico povzame vse kar leze in gre, ne glede na novo za nekatere “našo” vodstvo.
Pahor po nasvetu pripusti medije k princeski in ta se v 10 trditvah 11x zlaže. Pojavi se 10 novih delavcev in obrtniki, ki potrdijo zgodbo, kot tudi pisni dokumenti.
Menda ja kdo ni mislil , da si je delavec vse izmislil, ker po moje ne igra golf z njo niti je ne pozna.Še več; verjetno dolgo sploh ni vedel kdo je.
Potem ko se je seveda vse zanikala in se je še njen šef postavil na zadnje noge (kot v primeru Pogačnika)
in je za trenutek kazalo da iz vsega morda sploh ne bo nič, je teta odstopila in pobrala šila in kopita. Poznamo še koga, ki je kaj podobnega storil nedolžen ?
Dokazanega (pravno) ji ni seveda še nič. Torej ja meni izgleda, kot da ti je malo hudo in ne vidim nobenega linča tu.
Teža njenega greha ? Partner je iz 66 K v letu prišel do 2 mio prometa. Ena od malenkosti. Če se loči je pol zaslužka njenega. Na drugem koncu so za 6 mesecev preiskovalno zaprli in čez noč obsodili nekoga ki trdi da je izterjal svoj dolg visok cca 350k.
Kaj pravzaprav pomeni teža. Višina zneska ali prefinjen način ?
Iztok, dokler nisi obsojen, si nedolžen. In pri Dimičevi, se sodišče ni omenjalo, kar pomeni, da je in bo obravnavana predvsem izven sodno -> linč.
Upam, da bo zadeva šla naprej na sodišče, ker v Sloveniji je vse preveč afer, ki se potem kar potuškajo.
Zanimivo pa je, da se ni še nič govorilo o tem, kaj je bila proti usluga za gradnjo.
Tole okoli 2 mio, je pa tudi zugodba, ki se tu ne bi smela mešati zraven. Ima da sekretarijat javno objavi vse kar so imeli z njimi, in, če je res večina tega prometa iz sekretarijata vlade, je rešitev čist enostavna. Naj gre Pahor lepo delat v tisto turistično agencijo. Zaradi mene tudi kot stevard ali turistični vodnik.
Se strinjam z napisanim. Čeprav je že velika večina čedalje bolj nestrpna do teh kriminalcev na vladi in ob njej. Seveda pa je res, da bo vsaka škoda prizadejana v ˇrevolucijˇ poplačana spet iz tistih, ki največ dajejo državi tj. davkoplačevalcev – seveda tistih, ki še plačujejo davke. Mastodontske firme si lahko privoščijo 5, 10 let ne plačevat davkov in prispevkov, medtem pa malega podjetnika (po domač povedan) jebejo za vsak cent, ki ni plačan. To zelo spominja na brezpravno državo.