Primer Dimic ima dva dela. Baje da je Vegrad omenjeni gospe gradil hišo, pri tem pa porabljal tudi material iz Celovških dvorov. Zadeva seveda ne bi bila sporna, vendar se nekako domneva, čeravno to ni bilo še nikjer eksplicitno rečeno, da plačilo za storitve ni bilo ravno v denarju, ampak gre za drugačno zgodbo.

Drugi del pa je povezan z podjetjem partnerja ga. Dimiceve, Romanom Horvatom, ki je solastnik turistične agencije Escape. In le te, naj bi se prihodki krepko popravili z nastopom Pahorjeve vlade, s tem pa tudi položajem ga. Dimiceve.

Za preprečevanje takšnih in podobnih primerov, ima država na voljo zelo primerno zdravilo. Transparentnost. Enostavno naj javno objavijo vse transakcije, ki gredo iz javnih sredstev. In ker se plačuje tudi fizičnim osebam, se lahko, da se zavaruje osebne podatke (sam tukaj ne vidim potrebe), pač objavi le transakcije pravnim osebam. Enostavno se objavijo podatki, kot se sicer nahajajo na bančnih izpiskih, ki jih pač vladno računovodstvo ima.

Seveda bo teh podatkov ogromno. Ampak to je potem naloga javnosti, medijev in posameznikov, da to analizirajo, in ločijo zrnje od plev. In s takšno analizo se bi lepo videlo, komu je promet s posamezno vlado ali ministrom upadel, komu pa zrastel. Komu se plačuje sproti, kdo pa mora na svoj denar čakati (pre)dolgo.

Pa da smo si na jasnem. Te podatke seveda po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja lahko pridobiš. Vendar bi bil precej večji efekt, če bi se vsak javni uslužbenec zavedal, da bo transakcija takoj naslednji dan javna, in da bodo tudi vsi konkurenti za nek posel, lahko videli, koliko in komu je nek denar šel.

PS: Turistična agencija Escape nima svoje spletne strani :-)