Finančna kriza na primeru solate

bc123a je na forumu Financ lepo opisal vzroke za nastanek finančne krize. Prijetno branje. Če se ne boste nič naučili, se boste pa vsaj nasmejali. Seveda, če vam je še do smeha.

——–

1. Situacija pred zacetkom nizanja om: Si branjevka, ki prodaja solato na trznici (ekvivalent banke v tej analogiji). Imas soliden zasluzek, tvoji stroski so recimo 2 EUR za kilo, prodajas solato za 3 EUR za kilo. Poleg tebe je drzavni dobavitelj, ki dobavlja tistemu, ki hoce, solato po 2 EUR za kilo, in sistem tece, saj je drzavna solata povezana z nekoliko vec birokratskimi ovirami (pa se takse je treba placati ce kupis solato tam)kot pri tebi, zato ljudje kupujejo pri tebi in pri sosednjih branjevkah. Drzavni dobavitelj je v tej analogiji centralna banka.

2. Ce se ti zgodi da je pri tebi vrsta, solate pa ze zmanjkuje, si gres sposodit solato k sosedu (ki ravno tako prideluje solato po 2 EUR), in jo ponudis svojim strankam. Tudi tvoj sosed (oziroma sosednje branjevke) kdaj skocijo k tebi za pomoc, ko iz neznanih razlogov ljudje stojijo predvsem pred njihovim stantom. Vcasih se zgodi, da je ljudi toliko, da noben nima za posodit solate, zato skocis do drzavnega solatarskega kolhoza, kjer dobis solato po 2.5 EUR plus 0.2 EUR kolekov. Kar ti ni vseeno, ker ti malo pozira dobicke, ampak ajd, bolje kot da moras zapreti stant – ker so kupci zamerljivi in naslednji dan ne bo nobenega k tvojemu stantu, ce en dan zmanjka solate.

3. Nekega dne pametna oblast ugotovi, da drzavljani jedo premalo solate (analogija: gospodarska rast je prenizka, brezposelnost je visoka, recesija…) in se zaradi tega zdravje populacije rapidno slabsa. Enake podatke dobi tudi drzavni kolhoz za proizvodnjo solate in v smislu povecanja zdravja prebivalstva poveca proizvodnjo, solato spusti na 2 EUR na kilo. Kot branjevka z dolgimi izkusnjami s prodajo solate razumes namig drzavnega solatnega kolhoza in spustis cene solate na 2.5 EUR in prodaja solate se poveca, ljudje pa nekoliko bolj zdravi….

4. Novi podatki s terena kazejo drzavi, da drzavljani se vedno jedo premalo solate ( v bistvu se drzavljani morda obnasajo racionalno, a ker ta racionalnost povzroca kao bolezni se cutita drzava in njen solatni kolhoz dolzna posredovati, da bi drzavljani jedli malo vec solate). Ko kolhoz dobi te podatke, fantje recejo, vrag je vzel salo, in zalaufajo replikatorje (tiste iz star treka :). Solata se zacne v solatnem kolhozu masovno materializirati iz nic (solatni kolhoz je edini ki mu drzava dovoli imeti replikatorje).

5. Solatni kolhoz ponudi solato na medsolatnem trgu po 1 EUR za kilo. Branjevke so osuple – seveda takoj spustijo svojo ceno na 1.5 EUR za kilo, pa potem se na 1.0001 EUR za kilo. Ampak kaj bo sedaj z njihovimi druzinami, ki pridelujejo solato? V kolhozu grmijo solatni replikatorji in sef solatnega kolhoza razlaga, da bodo spustili ceno solate tudi na nulo ce bodo drzavljani se najprej uporni in ne bodo hoteli jesti dovolj solate .

6. Imas stant. Solato znas delati po 2 EUR na kilo. V sosednji zgradbi solatni kolhoz stanca replicirano solato z stroskom 0.0 EUR na kilo, in jo prodaja z 1 EUR na kilo.  Prakticno nimas vec viable biznisa….

7. Ker imas stant, in moras prezivljati druzino (druzina so investitorji v banke, ce sedaj se ni jasno :) dobis idejo. Lokacija je super. Veze  mas. Druzini narocis, naj posejejo mak in koko in zacnes na stantu prodajati heroin ter kokain. Biznis spet stece.

8. Fast forward nekaj let pozneje. Solatni replikatorji v solatnem kolhozu so ze zdavnaj ugasnjeni. Kolhoz je dvignil solato ze na 5 EUR na kilo, a drzavljani kupujejo od branjevk proizvode se vedno v tako enormnih kolicinah, da je sedaj sefe kolhoza strah, da bo gospodarstvo cisto podivjalo. Se posebej ker je pol prebivalcev na kokainu, pol pa na heroinu in jih en drek briga, koliko stane solata. Branjevke prodajajo skoraj samo se trdo drogo, solata je obstranski posel.

9. Solatni kolhoz sicer v svojih sezigalnicah solate (tudi te so v izkljucni domeni tega kolhoza tako kot star trek replikatorji) seziga vso solato, ki jo lahko kupi, kupi  jo pa po katerikoli ceni, sedaj ponuja ze 6 EUR za kilo. Ampak biznis branjevkam ne usahne – seveda ne, ker prodajajo v glavnem droge, solatni kolhoz pa samo nemo opazuje, ker je popolnoma nepripravljen na to, da bi se ukvarjal se s cim drugim, kot tradicionalno solato.

10. bc123 se sprasuje, ali je rastoc promet na trznici, ki je popolnoma eksplodiral, vzdrzen, in zmajuje z glavo.

11. Racija (=recesija) v nekaj tednih unici biznis s koko in makom, druzine in branjevke so pozaprte, trznica sameva. Tu in tam se najde kaksen frajer, ki je iznasel tehnologijo, s katero je 4 leta staro solato obvaroval pred gnitjem in seveda solato se vedno prodaja po 5 EUR na kilo. Drzavni kolhoz spet laufa replikatorje, a ker so branjevke pozaprte, ni nobenega ki bi to solato jemal, pa ceprav jo kolhoz ponuja cisto zastonj. Ljudje se izogibajo solate, saj jih je strah, da jih bo omamila/naspidirala (ne locijo dobro med solato in sekundarnim biznisom ki so se ga zacele iti branjevke ko je drzava ceno solate zbila prenizko). No, to pa je deflatorna recesija.

Tako. :)

Vzroki sedanje krize, opisani skozi primer solatne trznice. :)