Finančna kriza na trgu hipotekarnih vrednostnih papirjev me je spomnila na razmere v Sloveniji. Čeravno na prvi pogled kaže, da je bolje da tovrstnih zadev sploh nimamo, ker bi tako krizo še bolj občutili, so posledice tega za marsikoga še precej hujše.

Že vrabčki čivkajo, da so v Sloveniji cene stanovanj presegle vsako pametno mejo. Seveda o tem nima smisla debatirati, ker cene so pač takšne, kot so. In, če le ta ustreza tako kupcu kot prodajalcu bosta pač sklenila posel. Ostane pa nam ugotavljanje, da si v takšnih razmerah mlade družine zelo težko privoščijo primerno stanovanje.

Če to povežemo še s tem, da banke tipično zahtevajo zaposlitev za nedoločen čas, ki pa je zaradi rigidne delavske zakonodaje čedalje redkejša, potem je položaj mladega kupca nepremičnine še posebej težak. Tuje banke so sicer v zadnjih letih prinesle vsaj malo konkurence, ampak to še ni dovolj.

In ena od rešitev, ki so jo uvedli v ZDA, je tudi podjetje kot je Freddie Mac. Sicer ustanovljeno s strani kongresa, ampak je čisto navadno podjetje, brez posebnih državnih garancij. Njegovo poslanstvo je omogočiti ugodne hipoteke skozi povezavo primarnega trga hipotek na sekundarni kapitalski trg. S tem v bistvu omogočiš da posojila ne dajajo le banke, ampak tudi ostali investitorji. V bistvu kdorkoli, tudi mali vlagatelji.

Klasične banke, se pravi tiste, ki hranijo prihranke fizičnih oseb, in ta sredstva posojajo naprej, imajo pri svojem poslovanju kup omejitev, predvsem v obliki predpisane strukture naložb. S tem država zagotavlja stabilnost bančnega sektorja. Če država tega ne bi regulirala, bi po par propadlih bankah varčevalci bili precej bolj previdni. In se bi veliko več denarja valjalo po nogavicah, namesto da bi to bil vir novih investicij. Za nove investicije namreč lahko uporabljamo le privarčevani denar. Če pa je le ta v nogavicah, ga pač ni na voljo. In tako bi bila gospodarska rast bolj kilava.

Ravno te omejitve pri bankah pa pomenijo, da so posojila dražja, kot bi lahko bila. In z posegi, kot je Freddie Mac (ali Fanny Mae) se zniža cena in poviša dostopnost hipotekarnih posojil tudi za mlade družine.

Takšno ravnanje države je v bistvu netipično. Nenazadnje bi lahko takšno podjetje ustanovil kdorkoli. Ampak očitno se mora včasih tudi država poslužiti kakšnega marketinškega trika, ali dati sama zgled. Brez da bi preveril, sem prepričan da se je po omenjenih podjetjih v ameriki pojavilo še precej podobnih, pri katerih država ni imela prstov zraven.

Morda Freddie Mac za slovenske razmere sploh ni pravi pristop. Lepo pa bi bilo, če bi država enkrat za spremembo poiskusila narediti kaj za vspodbudo nepremičninskega trga. Recimo da bi sprejela zakonodajo o nepremičninskih (vzajemnih) skladih. Naj omenim, da takšni skladi v Sloveniji niso prepovedani, torej ga bi lahko mirno ustanovil. Ampak je že tako, da je večina ljudi sveto prepričanih, da kar ni dovoljeno je prepovednao. In če jim omeniš taken sklad, najprej vprašajo “Pa je to dovoljeno?”.

Ampak saj ni za pričakovati, da bi država kdaj kaj naredila v naprej. Bolj verjento bo ravnala tako kot do sedaj, se pravi počakala da neurejenost kdo izkoristi, potem pa sprejela zakonodajo, ki bo namesto da bi trg uredila, ga uničila. Vse skupaj pa bomo itak plačali državljani. Ali skozi davke, ali pa enostavno skozi višjo ceno dobrin in storitev.

PS: Seveda se zavedam, da to pišem v obdobju, ko je takšen predlog lahko obsojen le na propad. Na križanje. Ker bo je najbolj enostavno reči “Poglejte kaj se je zgodilo v Ameriki”. To je precej lažje, kot pogledati v oči paru, ki si na otroka niti pomisliti ne upa, ker kredita za skromno stanovanje preprosto ne more dobiti.