Že pred časom sem si ogledal Beowulfa v 3D tehniki. Film sam po sebi ni nič posebnega, pravljica pač, pa še niti ne dobro razdelana zgodba. Je pa film zanimiv zaradi 3D tehnike, v kateri je posnet.

V osnovi poznamo 3 načine 3D tehnike pri filmih. Vse imajo isto osnovo. Da gledalcu pričaramo 3D sliko, mora levo oko dobiti malce drugačno sliko od desnega.

Barvni filter
Pri barvnih filtrih ima gledalec očala, kjer levo oko prepušča eno barvo, desno pa drugo. Tipična kombinacija je zeleno-rdeča. Prva pomankljivost tega sistema so barve, saj pač čez filter pride ali ena barva ali druga, vmesne pa bolj za silo, tako da na kakšno barvitost slike lahko kar pozabimo. So pa tovrstna očala poceni.

Polarizacija
Pri tej tehniki imajo očala polarizacijska filtra, zamaknjena za 90 stopinj. Enaka filtra sta tudi pred projektorjema, ki projecirata sliko za levo oz. desno oko. Pri tej tehniki dobimo barvno sliko. Potrebno pa je imeti dva projektorja, kar ni najbolj primerno za povsod. Očala so ravno tako relativno poceni.

Izmenična levo-desna slika
V tej tehniki pa pošiljamo izmenično sliko za levo ins liko za desno oko. Očala, ki jih ima gledalec pa se s tem sinhronizirajo in izmenično prepuščajo sliko za eno oko, nato pa za drugo. Frekvenca je seveda dovolj visoka, da tega niti ne zaznaš. So pa očala precej dražja. Ponavadi so na osnovi tekočih kristalov. Kvaliteta slike je najboljša, pa tudi za predvajanje ni potrebne kakšne posebne opreme.

Beouwulf je narejen v tretji tehniki. Glede na ceno očal nas pred filmom malce prestrašijo z ceno, ki jo bomo plačali, če očala namerno uničimo.

3D tehnika v tem filmu me je prepričala, da imajo takšne vsebine prihodnost. Ne samo v kinih, temveč verjetno tudi doma. Nobene ovire namreč ni, da ne bi z to isto tehniko si filma predvajali tudi doma. Je pa imel ta film eno hudo veliko pomanjkljivost. Namreč podnapise. Le te so bilinalimani na film popolnoma klasično, kar je pomenilo kar hud napor pri spremljanju le teh. Zaradi 3D slike, oči fokusirajo drugam, ne na platno, kjer pa so kao podnapisi najbolj ostri. Da se da narediti tudi drugače, so lepo pokazali kar v samem filmu, kjer so napisi na koncu bili čisto lepo berljivi.

Tole z podnapisi je kar velika blamaža, in morda bi bilo bolje, da jih sploh ne bi bilo.

Vsekakor ogled priporočam. Bolj zaradi seznanitve z tehniko, kot samega filma.