Luka in koncesije
Danes je končno prišlo v javnost nekaj malce bolj konkretnega, kje se dejansko zapleta pri Luki Koper. Vladni dokument, v katerem je omenjeno več koncesionarjev v koperskem pristanišču je verjento res še delovna verzija, ampak v bistvu to ni nič novega. Ideje segajo še pred to vlado. Gre pa v tem primeru za klasičen problem izbire med dolgoročnimi in kratkoročnimi koristmi. Med koristmi za družbo in parcialnimi interesnimi koristmi.
Če gledamo dolgoročno, je zadeva iz vidika države. V 20, 30 ali 50 letih je iz vidika države bistveno zgolj to, koliko pretovora in s tem storitev bo opravljenih v koperskem pristanišču. Več kot bo tega, več bo ustvarjenega BDPja, več bo od tega pripadlo državi bodisi preko koncesnine, dobička, davkon in prispevkov ter taks. Država ima moč, da pobere, kolikor želi. Če ne pobere preko lastništva, če recimo Luko proda, blahko več pobere preko koncesnin, davkov ali taks. Seveda je dobro, da ob tem pazi, da kure, ki ji nosi zlata jajca, ne stisne toliko, da crkne.
In na dolgi rok, bo vsekakor boljši, če bosta v koperskem pristanišču dva ali več koncesionarjev, ki si bodo med seboj konkurirali. Konkurenca bo silila k optimizaciji poslovanja in spodbujala razvoj. S tem bodo na boljšem tudi Slovenske Železnice, ker sedaj po nekaterih ocenah v bistvu Luka izkorišča SŽ, glede na to, kolikšen delež pripada Luki oz. SŽ.