Drnovšek
Marsikdo je mnenja, da se mu je enostavno odpulilo. No ja, komu se pa občasno ne. Spoh je pa to razumljivo, če te sreča bolezen, kot je našega predsednika. Ampak nisem želel o tem.
Drnovšek je napisal tudi par knjig. Misli o zavedanju, ali nekaj podobnega, je zadnja. Ki sem jo kupil. In zadnja, ki sem jo kupil od njega bo tudi edina. Razen, če bo izdal še knjigo šal. Po pravici povedano, sem odnehal po prvi strani in pol. Ne vem, če se mi je to že kdaj zgodilo. Verjento tudi zaradi tega, ker so njegova mnenja in stališča dokaj prisotna v medijih. In ko je začetek knjige to potrdil, kar nekako vem kar sledi. Morda mu delam krivico, in če je temu tako, bog mi oprosti, saj ne vem kaj delam.
Pred leti sem bral eno knjigo, ki pa sem jo pebral celo. Iz spoštovanja do avtorja. Gre namreč za človeka, ki se poklicno ukvarja z vsem drugim, le z pisanjem ali modrovanjem ne. In ko iz spoštovanja do njegovega truda, sem prebral do konca. Pa eno dobro idejo je imel. K temu se še vrnem. Cela knjiga je bila pa napisana amatersko. Nekako tko kot moje pisanje. Robati stavki. Nerodno zloženi skupaj. Z veliko truda.
Ideja. Ja, knjiga je imela idejo. Pri Drnovšku tega ne opazim. Gre le za pogrevanje starih zgodb in idej. Ki so sicer spoštovanja vredne. Le da jih je recimo Dalajlama mnogo spretneje ubesedil in ponesel med ljudi. V bistvu je Drnovšek na nek način main stream malce zamudil, in sedaj paradira naprej. Imel sem občutek, pred leti, da je bil na višku nek nov pogled. Celestinska prerokba, pa nek Aladin, pa še par takpnih zadev. Morda je bilo pred leti v resnici ko sem bil sam v tistih letih. Morda se tudi sedaj isto dogaja v študentskem domu kot se je takrat. No, in tudi v tem primeru je Drnovšek malce zadaj. Je imel pred vrsto let možnost, da se sreča z temi zadevami, in si tudi razčisti kaj je in česa ni. Kaj je prispodoba in kaj realnost. Mislim, če si z pomenom boga ni prišel na čisto še preden je bil predsednik v Jugovini, potem sem pa res presenečen, da se tega ni do sedaj opazilo.
Tko ko ga včasih poslušam, se mi poraja misel, da je res srečal par knjig, ki jim sedaj direkt verjame. Ali smo potem lahko sedaj veseli, da ni srečal kakšnih bolj vračevskih knjig. In nam ne kuha kakšnih zvarkov, ki bi jih potem uzakonil za obvezno uživanje?
Kakorkoli, treba pa mu je priznati. Spremenil je pomen predsednika države. Postavil je neka nova merila. In odprl je prostor. Naslednji predsednik bo lažje izvedel kakšno zadevo, ki bi sicer po mnenju nekaterih medijsko vplivnih, morala najprej v medresorsko usklajevanje ali na pogovor socialnih aprtnerjev, ali na koalicijsko posvetovanje, če nič od tega pa vsaj pogovor poslanskih skupin. Samo da ne bi kdo naredil kaj s svojo glavo in bil za to pripravljent udi nositi odgovornost. Pa čeprav le politično.
