Galveston, Tx
Ob posnetkih hurikana Ike v Texasu, se mi obudijo prijetni spomini na lansko potovanje po tej največji Ameriški zvezni državi. Velika večina Slovencev ima verjetno o Texasu popolnoma zgrešen pogled.
Vaje iz razmišljanja, pisanja in besedičenja. (by jeanmark)
Ob posnetkih hurikana Ike v Texasu, se mi obudijo prijetni spomini na lansko potovanje po tej največji Ameriški zvezni državi. Velika večina Slovencev ima verjetno o Texasu popolnoma zgrešen pogled.
24ur.com poročajo o tem, da naj bi bilo učiteljem v neki Teksaški šoli dovoljeno nositi orožje. Učitelji naj bi se na ta način lahko zaščitili ob morebitnem strelskem pohodu kakšnega učenca. Remember Columbine?
Kakšne so reakcije na to v Sloveniji, verjento ni težko ugotoviti. V Sloveniji vlada prepričanje, da se po ZDA sploh pa po Texasu naokoli sprehajajo kavpojci in šerifi ter oboročene tolpe, ki le čakajo kdaj bi koga pihnili. Malo morgen. Na mojem popotovanju po Texasu, nisem videl niti enega oboroženca. Ok, policaji so orožje verjento imeli, ampak ga skrivajo precej bolj kot pri nas. Da bi pa videl pri kakšne mimoidočem pa ni govora. Na verjento prisotnost orožja te spomne le tu pa tam kakšen napis, da je v lokal vstop z orožjem prepovedan.
Mi je pa po potovanju po te res veliki državi postalo jasno, zakaj imajo američani takšen odnos do orožja kot ga imajo. Gre enostavno za drugačno strukturo poselitve. V Evropi so bili vaščani predvsem v vaseh. In če je prišel kakšen rokomavh v vas delat štalo, so ga s skupnimi močmi vrgli ven ali pretepli. V Texasu in nasplošno v ZDA pa so prebivali po rančih. En ranč, naslednji čez uro ježe. In če se je rokomavh oglasil na takšen ranč, je bil farmer prepuščen samemu sebi. In je potreboval orožje. Če bi šel klicat soseda, bi bil že trikrat orošpan, preden se bi sosed oglasil.
Dandanes seveda tega problema več ni. Ostaja pa zgodovina. In tradicija.
Pa še eno zanimivost glede orožja sem zasledil v ZDA. Armed people are polite people – sem nekje zasledil. Jup. Če ne moreš biti čist 100%, da nima tvoj sodržavljan pri sebi nabit revolver, si pač malce bolj prijazen z njim. Nekako ga bolj enakopravno dojemaš. In ti na kraj pameti ne pade, da bi ga okluftal enostavno zato, ker je manji, bolj švoh in te je spavil v slabo voljo, ker se ti je malce zabil v rit. Ok, prijaznost zaradi strahu seveda ni najboljše, kar se nam lahko zgodi, vsekakor pa je bolje prijaznost kot nadutost.
http://edition.cnn.com/2008/CRIME/04/15/sect.mothers/index.html?iref=newssearch
V ZDA, TX, imajo afero. Neka precej velika skupina ljudi, verjento verska sekta, je na svojem precej velikem posestvu živela sama zase. Zaradi verjentne zlorabe mladoletnikov, poligamije ipd… se je vmešala oblast, odpeljala več 100 otrok v državno skrbništvo, skratka naredila red.
Pa vendare, mi posnetkih teh mater, čeravno izgledajo kot da so ene 100 let zadaj, nekako ne potrjujejo, da je država ravnala prav.
Konec koncev, ali ne večina ljudi jamra ins toka, kako je bilo nekoč lepo? Ko pa se nekdo dejansko želi preseliti v času nazaj, pa naleti na kup problemov.
Ali ne bi bilo dovolj, če bi jim sredi ranča postavili začasno policijsko postajo, in dali jasno vedeti, da lahko pri njih poišče zaščito kdorkoli želi. Ali da jih recimo 1x letno popišejo, in lahko takrat, vsakdo, ki bi mu ne bilo več do bivanja odide z uradniki.
http://24ur.com
V bistvu to ni nobena novica, saj so dejansko ZDA dale zeleno luč za razglastev neodvisnosti. Še precej pred tem, pa so neodvisnost omogočile, s posegom ob pogromu nad Albanci.
Znova pa so Američani pokazali, kdo je šefe na tem planetu, pa naj si v Evropi domišljamo karkoli si pač že želimo.
V tej Kosovski zgodbi pa me preseneča, kako malo se omenjajo reakcije muslimanskih držav, sploh glede na to, da gre za večinsko muslimansko prebivalstvo. No ja, Afganistan in Albanija, sta bia tudi med prvimi
Vir: finance.si
Edvards se je odločil, da ne bo več sodeloval na predvolitvah v ZDA. Ameriški sistem je namreč takšen, da se kandidati najprej potegujejo za kandidaturo na volitvah znotraj stranke. Trenutno sta tako pri demokratih v igri še Clintonova in Obama – ženska in črnc.
Odstop Edvardsa me je presenetil, ker sem ravno pred dnevi razmišljal, kako se bo Edvards odločil, komu naj glasovi delegatov, ki jih že je oz. jih še bo dobil, gredo. Clintonovi ali Obami. Ampak zgodbo je zaključil dejansko najbolj fer kot jo je lahko. Pravočasno se je umaknil. In bo pustil članom stranke, da sami izberejo svojega kandidata. Ne pa da bi se sedaj trudil, morda dobil kakšnih 15-20% in potem z tem trgoval za recimo mesto podpredsednika (to bi bilo skrajno čudno, ker američani na splošno loozerjev ne marajo), odprta so pa seveda številna druga mesta v predsedniški palači (res pa da si tako očitne nagrade v Ameriki ne bi privoščili, ampak vseeno).
To kaže tako na zrelost samega sistema, kot tud politikov. Kar za najstarejšo demokracijo na svetu ni nič nenavadnega. Žalostno je le, če bomo takšen nivo dobili pri nas v primerljivem številu let. Se pravi kakšnih 300. Ker se pa učimo bolj počasi, morda celo 500. :-((
Na dan so prišli dokumenti, ki dokazujejo, da imajo ZDA določena pričakovanja glede Slovenskega vodenja EU. ZDA kot pragmatična država se poslužujejo vseh možnih načinov za vodenje in implementacjo svoje politike, tako da to samo po sebi ni nič nenavadnega. Nenazadnje ima prav vsado med nami svoje želje glede naše politike, verjento pa tudi politike največje svetovne sile, se pravi ZDA. Volitvam v ZDA je namenjene kar nekaj pozornosti, tako da čist indiferentni do tega nismo.
Najprej obdelajmo Janšo. Najprej je komentiral, da on ne ve nič, in da gre verjetno za dogovore nekih nižjih uradnikov. Ko se je izkazalo, da gre za dogovore visokega predstavnika MZZ in najvišjih predstavnikov ameriške administracije, pa je Janša začel omenjati da gre za isti časopis, ki je leta 1991 baje pozdravil prihod jugoslovanskih tankov. Ej Janša, če že ne veš kaj se ti dogaja v bajti, vsaj tiho bodi. Če pa že ne moreš biti tiho, potem pa vsaj stoj za tem kar rečeš. Ne pa da najprej eno, potem drugo, na koncu pa spuščanje megle in preusmerjanje pozornosti.
Večji problem je Rupel. Kako bi odreairali v recimo Franciji, če bi takšen dokument prišel v javnost? Kot prvo, sem trdo prepričan, da ga Francozi splh ne bi imeli. Če bi ZDA s čim podobnim se pogovarjala s Francozi, bi se jim le te lepo smejali nazaj in jih povprašali po zdravju. Če pa že bi obstajali takšni pogovori, bi pa po prihodu v javnost, lepo pokazali svoj odgovor. Ne pa da se nekaj cinca in jamra.
Drug problem je pa čisto slovesnki. Rupel je bil dokaj jasen, in v tem se strinjam z njim, da diplomat, ki takšen dokument da v javnost, ni vreden tega naziva. Še več, zasluži si brco, pa še kakšno kazen za osramotitev celotne Slovenske diplomacije pa i šire. Ampak ali se bo to zgodilo? Ali se bo v kakšnem sodnem procesu res odgovornim dokazalo krivdo? Ali pa se bo Rupel zadovoljil le s tem, da bo našel nekega krivca, ki je VERJETNO kriv, kaznovali ga bodo s kakšnim nenapredovanjem, ki bo potem pod drugo vlado (in morda spet Ruplom) preklicano.
Sorry, dragi Rupel, če se nobenemu ne dokaže krivda, si kot prvi človek MZZ odgovoren TI. In izvoliš lepo odstopiti, itak g. Janša nima jajc da te nogira, kar si bi ob takšni blamaži dejansko zaslužil.