Vaje iz razmišljanja, pisanja in besedičenja. (by jeanmark)
Klasična popoldanska tura. Po tem ko se m pokosil vrt. Sicer sem pa danes padel. Nekaj sem prestavljal na klancu, zagonil v prazno, in ker sem imel noge pripete lepo padel po tleh. Sicer sem odprl tik pred padcem, ampak prepozno. Potem ko sem pa nazaj se spravljal, pa skorajda še enkrat.
Danes sem šel turco proti Kamniku, pa gor proti staremu gradu, pa pred tem zaviješ desno in po par vaseh padeš na Preserje pri Zlatem polju, pa potem Rova, Radomlje, Mengeš in domov.
Vmes se vidi kar veliko posledic nedavnega neurja. Podrta drevesa, razcefran telefonski kabel, ipd…
Včeraj pa klasika v Kamniško bistrico.
Imam Garmin ForeRunner-ja. In včeraj sem sprobal eno starejših oblik tekmovanja s pomočjo elektronskih naprav. Gre za način, ki ga je v bistvu sposoben vsak, tudi starejši mobilni telefon. V bistvu starejši kot je, bolj uporaben je. Ker ga je precej lažje pripraviti na samo dirko.
Gre pa enostavno za to, da štartaš s skoraj prazno baterijo. In potem se trudiš priti na vrh preden je zmanjka. Namreč, če ti zmanjka štroma, potem ostaneš brez GPS tracka. In ker dejansko ne veš, koliko bo baterija zdržala moraš voziti na “pas mater”.
Včeraj mi ni uspelo. Baterija me je prehitela na nekako 2/3 poti.
Par dni sem se sedaj bolj švoh počutil. Ne vem zakaj. Morda zaradi vročine. Sopare. Morda lažja treušna gripa. Zastrupitv s hrano. Ne vem. Nekaj me je zvijalo po trebuhu, pa na sploh sem se švoh počutil. Dopoldan je še nekako šlo, popoldan pa samo ležat.
Klinac. Tako ne gre več naprej. Ali sem bolan ali ne. In sem se vsedel na bicikel in na Dobeno. Iz Dobena na Rašico. Če to zvozim, potem prav hud bolan nisem :-)) Ok, morda se bo pokazalo, da sem s tem prave posledice česarkoli že le izzval, in bom jutri na smrt bolan. Tudi prav. Bom vsaj vedel pri čem sem, ne pa da se na večer kot en nebogljen sirotek valjam po kavču in se smilim samemu sebi.
Po tej turi izgleda da čist 100% nisem, da pa bo šlo verjento na bolje.
Danes, ko sem šel na svoj klasičen kolesarski vzpon na Dobeno, sem srečal toliko sokolesarjev kot že dolgo ne. Da ni vyrok slučajno včerajšnja in še bolj dan pred tem vožnja Valjavca na Tour De France, kjer je trenutno v skupni uvrstitvi na 9. mestu.
Bravo Valjavec!
V Franciji smo zavili proti visokim alpam, na eno od stalnic Tour de France v smučarsko središče Alp d’Huez, kjer se bo zgodila letošnja zadnja gorska etapa Toura. Poleg tega, da v živo vidim kje se bodo kolesarji matrali, je imel obisk tudi precej praktičen vidik. Namreč za reklamiranje gps-race.com, sem le to napisal na eno od cest, kjer se bo peljala kolesarksa karavana. Tako kot to počne par tisoč gledalcev. No ja, čisto enostavno ni šlo. Na cesto zaradi preveč prometa nisem mogel napisati, sem pa napisal na postajališče. Namesto par mio gledalcev toura, bodo tako napisa videli predvsem turisti, pa tudi iz gondole se lepo vidi :-)) Za morebitne ponavljalce tovrstnih posegov pa par nasvetov:
1. Barva za beton je ok
2. Imete rokavice, ker vedno se popacaš
3. Ker pišeš po tleh si popacaš tudi čevlje
4. Fino je najprej napisati s kredo, pa potem le pobarvati
5. Izberite nočni čas, sicer se vedno kdo mimo pripelje
PS: Žal se gps-race.com, še ni izvalil iz gama verzije :-(((
Včeraj sem ubodel že znano Kamniško bistrico in po njej še preko Šinkovega Turna na Rašico, pa Dobeno pa domov.
Danes sem pa po namigu vodnika S kolesom po ljubljanski okolici obiskal Sv. Primož nad Kamnikom. Na kratko povedano, pridemo do njega preko Kamnika, nato proti Kamniški Bistrici. 100 m po križišču, kjer gre ena pot proti Kamniški Bistrici druga pa proti Črnivcu, zavijemo desno v strm makadamski klanec. Po par ovinkih srečamo nek lovski dom, ki nam pove da smo an pravi poti. Potem pa kar skoz navzgor. Dva odcepa na desno izpustimo (se pravi gremo levo oz. naravnost). Pot je v glavnem kar strma. Nato pa na enem ostrem levem ovinku nadaljujemo naravnost (oz. desno), direkt v hrib po malce slabši podlagi, ampak bolj strmo je le par 10 metrov. Nato pa normalno strmo naprej. Pot je tak bolj zasilni makadam, na trenutke z malce prevelikimi kamni, da bi lahko brezskrbno uživali. Kot se spodobi je zaključek najbolj smotan, malce zaradi strmine, malce zaradi podlage, malce pa zaradi starih zgonjenih stopnic, ki jih je nekako treba premagati.
Na vrhu se odpira lep razgled na Kamnik, iz malce nenavadne perspektive. Pa tudi okoliški hribi so kar fajn za pogledat. Žal pa me je malce preganjal dež, zato bom moral izlet ponoviti, da bom si še malce bolj ogledal in poslikal.
Na Janče sem se že kar nekaj časa odpravljal, in sedaj sem našel čas. Najpej čez Ihan in Vinje, vmes je hrib za katerega sem mislil da je manjši, nato pa do Jevnice. Savo pa sem prečkal čez takšen lep starinski most (fotke). Sam vzpon je pač vzpon. Goniš in goniš in goniš. Cesta kar zavita, na začetku asfalt, potem pa dober makadam.
Zadnji kilometer pa me je vzpodbujal cerkveni zvon, ki si je očitno želel nekja povedati, saj se je dalo vmes razbrati tudi neke vrste melodijo, pa vložke trklanja ipd… Delček sem zajel tudi na videu.
Sicer pa sem na vrhu srečal priprave na SLSovo kresovanje. Nisem ga počakal, in se lepo odpeljal proti Besnici. Spust je kar lep, sploh pot ob Besnici je fina, ker lahko v rahlem spustu res hitro pičiš. Potem pa zalog,….
Danes sem lep dan izkoristil za eno kolesarsko turo na sv. Trojico. Pa to ne bi bilo omebe vredno, če ne bi na vzponu prehitel dva kolesarja. No, tudi to ni nič kaj pomembno, če seveda ne bi sam spadal v kategorijo “Pigs on bike“. Skratka med tiste, ki moramo v hrib spraviti malce več mase, kot sicer v povprečju kar vitki kolesarji.
Sem pa s tem očitno enemu malce stopil na žulj, ker se je potem malce razpištoljil, in kmalu sem za sabo zaslišal poleg svojega še eno sopihanje. In me je ujel. In tik pred vrhom tudi prehitel :-)) Čestitke. Če bi vedel da mu to toliko pomeni, bi pa ga že v osnovi ne prehitel.
Potem pa naprej proti zg. Javorščici, pa dol, pa na Lukovico, Rova, Mengeš,… Lepa turica.
Ne spadam med ljudi, ki bi bili iz cukra, in bi jih vsak dežek zmotil. V bistvu ga imam kar rad, ker prinese neko spokojnost. Ampak takšno dolgotrajno obdobje slabega vremena, kot smo mu priča sedaj, pa mi nekako ne leži.
A se sploh komu sanja, koliko časa je že zanič vreme? Verjetno smo imeli v zadnjem mesecu kar ene 2/3 deževnih dni.
Najbolj me moti pri vsem tem, da ne morem na bicikl. Ker toliko pa spet nisem “pritisnjen”, da bi kolesaril po mokrem. Sicer mi je ta teden uspelo dvakrat ubosti Dobeno, ampak še to ni čisto popona tura, ker zaradi mokrote ne grem naprej na Rašico, pa še vzpon ali spust po gozdu odpade. Ampak kdor z malim ni zadovoljen, …
Upam da se bo vsaj jutri dalo odpeljati kakšno Kamniško bistric, pa morda potem še na Črnivec, ali kaj podobenga. Ker sicer bom kar zgnil doma ob fuzbalu.
PS: Hm, morda pa je to vse zrežirano s strani UEFE? Dež, da bi več ljudi fuzbal gledalo?