Demokracija v ljudski strani

V SLS (Slovenska Ljudska Stranka) pripravljajo kongres, na katerem bodo volili tudi novega predsednika. Trenutno kaže da sta kandidata dva, g. Janez Podobnik, trenutni predsednik in g. Bojan Šrot, uspešni župan Celja.

Vse lepo in prav. Bistvo demokracije je, da več kandidatov predstavi svoje ideje in poglede, nato pa ljudstvo (demos) odloči o tem koga podpre. V sodobnem času ne smemo poleg predstavljenih idej in pogledov pozabiti tudi marketinga, ki je prisoten v vseh porah naše družbe in tudi politiki. Tako da ljudje pogosto izbiramo tudi na osnovi slike, ki se nam prikazuje in ne dejansko kvalitet kandidata. Ampak to je podrobnost, bistvo je kdo izbere in ne na kakšen način. In v demokraciji naj bi bilo to ljudstvo. V primeru države vsi volilci, v primeru stranke pa kongres stranke, ki je praviloma najširši organ stranke.

Kaže da je v SLS prava demokracija.

Nop! Videz vara. Mediji poročajo o tem, da se kandidata in širše vodstvo stranke dogovarjajo, in da je čisto možno da bo na kongresu en sam kandidat za predsednika. En sam kandidat. Tako kot v lepih časih komunizma. Kongres bo izvolil, kar mu bodo politični “modreci”, bolje rečeno “prikoritniki” podtaknili. Morda bo takšna odločitev dejnsko boljša, kot če bi jo v celoti prepustili kongresu. Morda? Vsekakor pa je precej daleč od demokracije. In ker nimamo dejanskega vpogleda v zakulisje stranke, je morda čisto blizu absolutizma. No, potrebno je biti pošten in povedati, da je absolutni način vladanja najbolj učinkovit, tudi najcenejši. Ni pa demokratičen.

Pa pustimo težave SLS, ki jih ima sama s sabo in svojo podobo. Nenazadnje je čisto ok, če se neka stranka odloči in se gre bolj absolutistično in manj demokratično interno politiko. Je čisto ok, dokler zunaj stranke ne spreminja sistema. Če ga bo začela, bo se pač takrat opekla.

Bolj žalostno je dejstvo, kako o tem poročajo mediji. Dobil sem občutek, da novinarji pretežno z naklonjenostjo gledajo na to, da se vrh stranke pred kongresom uskladi o tem, kar bo kongres izglasoval. Skratka, da novinarji bolj podpirajo absolutizem kot demokracijo. Češ, saj so “modreci” bolj pametni od demosa. In gotovo je dobra odločitev, če jo sprejmejo oni, demos pa le potrdi.

To pa je nevarno. Če novinarji ne ločijo demokracije od absolutizma na strankarskem nivoju, je zelo vprašljivo, če to razumejo na državnem nivoju. Kar pomeni, da ima posameznik z absolutističnimi idejam, če mu uspe priti na oblast, precej veliko podporo medijev, za to, da demokratičen režim prelevi v bolj absolutističnega. Pod krinko že omenjene učinkovitosti takšnega sistema.

Ampak dragi moji, kako drag je absolutizem, smo videli v letih po drugi svetovni vojni. Saj se je živelo dobro, veliko se naredilo, ampak suma sumarum smo pa nazadovali. Primerljivo z nemci ogromno. Toliko, da jih ne bomo ujeli še nadaljnih 50 let. In to kljub temu, da je Nemčija po vojni morala še plačevati za povzročeno škodo.

Kakorkoli se bodo v SLS zmenili, se pač bodo. Itak niso neka pomembna figura na slovenski politični šahovnici. Pravi poraz demokracije pa je odnos novinarjev in ostalih do tega, sicer internega SLS problema.

PS: Nisem bil niti verjetno ne bom nikoli član SLS.