Krneki

Namesto uvoda

Sem oče dvema čudovitima hčerkama. N. in K.

Ok, nista se ravno rodili. In, če prav razmislim, se bodo šele sedaj nekako začele dogajati prave zadeve. Do sedaj smo dali že veliko skozi, ampak verjetno je vse skupaj bolj rutina. Gre pač dokaj po naravni poti. Jedo, ko so lačne. Jih previješ ko so pokakane. Pelješ na šivanje, ko si prebije bradico. Pelješ k zdravniku, po celononočnem bruhanju in driskanju. In preživljaš dneve v bolnici, ko jo vzamejo za 10 dni.

In ko se ti to dogaja pri prvem, potem nekako misliš, da si pripravljen na vse. My ass! Potem izveš za rezultate presejalnih testov, ki jih delajo novorojenčkom, in izveš, da je tvoja hčerka ena izmed 4 na leto, zaradi katerih te teste delajo. Kaorkoli, K. nima ščitnice. Po slovensko bi tej bolezni rekli kretenizem. Ampak, ker je bilo ugotovljeno dokaj kmalu, in ker sedaj dobiva vsak dan tabletko, lahko računamo na normalen razvoj. seveda bi si lahko zastavili kakšna čudna vprašanja v smislu, kako niso ugotovili motnje že pred rojstvom? In kaj bi, če bi ugotovili?

Whatever. tretjega otroka nekako ne bi. Sem resno podvomil, da sem v resnici pripravjen na vse. Na vse preizkušnje, ki sem jih lahko še deležen.

Krneki

Živalski vrt in Rašica

Dopoldan smo se z N. in K. odpravili v živalski vrt.
Popoldne pa Dobeno – Rašica (še je prevozno) in nato po gozdni poti dol. Krasen razgled. Vse poslikal. Bodo prišle tudi slike še gor.

Krneki

Rašica

Jable, pa po gozdu do hruške (ali jablane, ali hrasta,…) na ovinku, pa po cesti do Blaža. Pa po gozdu do vrha Rašice. Splezat na stolp. Hm, fronta sploh ne prihaja iz zahoda. Pa dol spet do Blaža (jebemu kdo se je spravil vmes prekopavat pot), pa od Blaža direkt v gozd. Malce po gozdu in direkt do Trzina (nič Jable, nič Loka). Vmes pa razmišljanje, da bi bilo treba gozdrajenje v gozdu prepovedat. Naj to počnejo recimo v mestu. V gozdu pol ostane polno enih vej, ki motijo kolesarje.

Sicer pa je tale blog le nadaljevanje http://blogs.smesko.com/blogs/bike/ . Po enem apache upgradeu mi je moja blog aplikacija crknila, in se mi je ne da zrihtat. Je pa bila (RIP!) to state od the art blog aplikacija. Nič baze! Just txt in html in php. Raztur! In imela je idejo, ki jo tukaj pogrešam moods.

Osebno

Team building

Kolega je bil na “team building” vikendu. Plačalo je njegovo podjetje, udeležili so se ga pa praktično vsi zaposleni. Po njegovih besedah je bilo zelo uspešno, saj so šli čez razne vaje, ki so utrjevale vezi med sodelavci. Vržt si se moral sodelavcem, ki so te ujeli, se pravi se je krepilo zaupanja. Ipd… Zadeva je imela tudi zabavno plat.

Ampak fora. Ko so se pripeljali nazaj, pa so tisti, ki niso imeli avta, poklicali vsak svojo ženo ali prijateljico, da ga pride iskat. Ali jim je “team building” vikend res uspel?

Osebno, Otrok

Naši zlati srčki

Prav presenetljivo je, kakšno veselje nam naredijo naši najmlajši z najenostavnejšimi zadevami. Danes mi je K. pokazala, da pozna že avto inhišo, ki sem ju narisal. In konja iz knjigice.

N. pa me je zadnjič presenetila z odštevanjem. Žena je rekla, da bi jih morala dati 10 v pečico, amapk da je dala le 6. In je mala takoj dodala “torej bi morala dati še 4”.

Podobno me je razveselila, ko je prvič pokazala da zna seštevati. Nekaj sva klepetala, in sem ji rekel da ji bom dal najprej 1 nato pa še 1. “Skupaj torej 2” je zaključila. Potem sva še cel večer vadila seštevanje. Je pa res, da so ji takrat števila bila e preveč abstrakten pojem. Tako da 2+2 ni šlo. 2 jabolki + 2 jabolki pa so bile 4 jabolka. Pa robčki tudi. In orehii in punčke, celo filmi. Ampak 2 jabolki + 3 hruške pa ni bilo nič. Razen sadne solate. Kar z veselejm nareževa.

Naravnost čuden izpadem pri svojih sodelavkah, pa tudi drugod, ker ne znam povedati kolk kg in cm je imela ob rojstvu (kot da bi dobili plačano po kg), niti kolk jih ima sedaj. Koliko sta stari moram pa prav posebej izračunati. Me pa zanima koliko ljudi opazi to, da je otrok osvojil seštevanje in odštevanje. Koliko jih opazi preskok iz dojemanja besede kot celoto v dojemanje besede kot množico posameznih črk. Ko otrok ne zna več napisati le O Č I ali M A M A, ampak tudi oči in mami. Se pravi ne črkovano po črkah, ampak celo besedo.

In pa K. je osvojila zlaganje kock. Ni več zadovoljna, da padejo kot padejo. Opa to več ni dobro. Sedaj morajo biti poravnane. In če je druga manjša od prve, mora priti lepo na sredino.

Da o manipuliranju niti ne izgubljam besed. Neverjento kako še ne 2 letni otrok okoli mezinčka leve roke ovije babico, ki ima za sabo že par svojih otrok, par vnučkov in 70 let življenskih izkušenj. In potem jo en takšen paglavc obrne okoli malega prsta. V takšnih situacijah je zelo pomembno, da znaš ohraniti ustrezno distanco tudi do svojega otroka. Da opaziš kako manipulira z drugimi, ker ravno to počne tudi s teboj. In mu seveda tega ne pustiš. Prej ko osvoji to lekcijo, bolje bo zanj.

Nikoli ne bom pozabil dialogov v avtomobilu ko smo se peljali k babici. Vlečejo se čez par dni in par voženj.
N: Oči, se mi zdi da bo tukaj sedaj ena črpalka, kjer imajo čigumije.
O: Čigumiji niso dobri za zobe.
——-
N: Oči, a veš da iamjo tudi takšne čigumije, ki ne škodijo zobkom.
O: Aja? Kje si pa to slišala?
N: Ja pa so takšni. A misliš da jih imajo na tej črpalki ki bo zdaj?
——-
N: Oči, meni je slabo.
O: Kaj bi rada.
N: Oči meni je tako slabo.
O: Kaj bi rada.
N: Oči meni je res slabo, msiliš da bi voda pomagala?
O: A gremo kupit eno vodo?
N: Oči meni je res slabo, mislim da bi mi voda pomagala.
O: Ok, bom ustavil.
čez čas, po kupljeni vodi na črpalki (za čigumije me ni uspela prepričati)
N: Ampak meni je res bilo slabo…
…ja ja, oči je pa po župi priplaval na eni veliki žlici.
——
In to ti dela mula, ki še v šolo ni stopila.

Seved aje pa pravi razmislek od kje se je to naučila. Meni se kar zdi da vem od koga ;-)

Osebno

Polja zvončkov

Obiščite kdaj Polje zvončkov na Ljubljanskih Žalah, ali Polje belih vrtnic v Mariboru. Po možnosti ne na 1.november. Obiščite jih na navaden dan. In pomislite kaj čutijo ostali, ki so tam prišli zato, da nekoga obiščejo.

Nekoč mi je ena gospa dejala “Ko se zaveš višjih stvari, se ti običajni problemi zdijo tako malenkostni, da jih z levo roko mimogrede rešiš”.

PS: Ne veste za kaj gre? Poiščite na iskalniku.

Osebno

Prvonovemberske sveče

Vsako leto ta čas, se v trgovinah pojavi kopica sveč. Seveda pa trgovci ne bi bili trgovci, če ne bi ustregli čisto vsaki potrošniški kaprici. In tako imamo na voljo tudi sodobne, večno goreče, sveče.

Sveča v klasični obliki ima kar nekaj simbolike. Ker je njena osnovna lastnost to, da prej ali slej dogori, je prižgana sveča na grobu znak, da se je na preminulega pred kratkim nekdo spomnil in mu prižgal svečo.

Če pa na grobu gori večna sveča, pa pomeni le to, da si nekdo želi prepričati ostale, da večkrat pomisli na pokojnika, kot se to dejansko zgodi. Da ima nekdo toliko več opravka s tem, kaj si bodo drugi mislili o njem, kot s spominom na pokojnika.

Sveča ima tudi simboliko minljivosti. Z dogorevanjem sveč, dogoreva tudi življenje slehernika izmed nas. Večna sveča kaže željo po zanikanju minljivosti. Hm, morda bi prižigalec takšne sveče svojo energijo raje namenil uživanju življenja, kot zanikanju smrti.

V teh dneh, bi morda raje, kot da na grobu prižigamo sveče zato da jih drugi opazijo, čas namenili nam samim in mislim na tiste, ki jih ni več. Za to lahko uporabimo, če že moramo, tudi čisto majhno svečko, brez odvečne plastike ali celo elektronike.

Krneki

Nedelja – ali zakaj biti sam

Današnja nedelja je pa skoraj idealna. Takšen mir vlada okoli mene, da se resnično sprašujem ali je kaj narobe. da morda celo pogrešam koga. No, saj veste kaj pravijo hvaljenju dneva pred nočjo. Ravnokar se je namreč iz sosednje sobe oglaisla naša najmlajša. Govoriti sicer še ne zna, pa jo to čisto nič ne ovira pri komuniciranju.

No, po kratki prekinitvi, dolgi sicer le eno vrstico, ker sem vmes s štrudlom nahranil našo ravno prebujeno najmlajšo, lahko nadaljujem.

Zanimivo je, da najdemo kopico nasvetov in navodil, knjig in tečajev, kako se obnašati v družbi. Zelo zelo malo pa je napisano o tem, kako naj se obnašamo ko smo sami. Pa vendar je življenje takrat ko smo sami, tisti lakmusov papir, ki nam pokaže kam pluje naše življenje. Če namreč sami s sabo nismo zadovoljni, se to najbolje pokaže ravno takrat kadar smo sami. Ko padejo kulise, ko se odložijo maske. Ko smo sami s seboj in svojimi mislimi.

V prihodnje torej, ko boste sami, izkoristite ta dragoceni čas. Sodobni čas nas ni prikrajšal le za tolikokrat omenjen čas s prijatelji. Še bolj nas je verjetno prikrajšal za čas, ki je bil namenjen nam samim.