Tri zahteve za NSi

Popolnoma se zavedam, da tisti trenutek, ko odvržeš svoj glas v volilno skrinjico (letos je moj šel za NSi) si svoj del politične moči prepustil izbranemu izbrancu, v njegovo umno ali neumno ravnanje. Seveda lahko modruješ, moraliziraš celo lobiraš, ampak odločitev je drugje, zunaj tebe. In vsako prepuščanje odločitve, izvedbe ali izbire drugim, pomeni, da morda z rezultatom ne boš zadovoljen. Samo če vse opraviš sam imaš 100% nadzor. Zato nikoli nisem razumel hudega razočaranja nad ravnanjem izbrancev, ker tveganju, da bo rezultat morebiti drugačen od lastnih pričakovanj, si pač zavestno sprejel.

Seveda pa to ne pomeni, da ne morem zapisati svojih pričakovanj. Če ne bodo izpolnjena, ne bom prav hudo razočaran, malce žalosten pa vseeno.

In moja pričakovanja do naslednje vlade, so zelo majhna. In hkrati je to tudi minimum, ki bi mojim izbrancem moral predstavljati rdečo črto pod katero ne gredo.

1. Privatizacija NLB

Ne gre za specifično idejo kakšne od političnih opcij, gre za izpolnitev zaveze dane EU – inštituciji, ki smo se ji prostovolno pridružili, in sprejeli ter sokreirali njena pravila. Lahko tudi samo 75%, čeprav bi raje videl, da se poiščle strateđkega lastnika, ki jo prevzame v celoti. To je tudi iz vidika prihodka države ter povračila davkoplačevalskega sanacijskega denarja optimalnejše. V morebitni koalicijski pogodbi, mora to biti zapisano jasno, brez omejitev, brez ampak, brez “kaj pa če”. In izvedeno v 12 mesecih po formiranju vlade.

2. Uveljavitev sodbe Ustavnega sodišča o financiranju šolstva

Ne gre za specifično idejo kakšne od političnih opcij, ne glede na to, da bi nekateri to tako radi prezentirali. Gre za spoštovanje ustave. Gre za zavezanost pravni državi. Gre za pripadnost zahodnemu tipu demokracije. Gre za antipod avtoritarni oblasti, ki si prilašča vse pore človekovega in družbenega dela ter obstoja. Gre za simbol sprejemanja različnosti, osebne svobode in odgovornosti.

3. Reforma zdravstvenega sistema z vpeljavo konkurenčnosti

Ne zahtevam konkurenčnosti na nivoju zavarovalnic, kot se je zavzemala NSi. Zadovoljen bom že z konkurenčnostjo pri izvajalcih. Jup, tako malo zahtevam. In, da se stroški obveznega zdravstvenega zavarovanja ne dvignejo, dokler sistem ni reformiran. Podpomen točke pa je usmerjenost politike v dejansko izboljševanje storitev za državljane. Ne zahtevam privatizacije bolnic, niti tujih upraviteljev, čeprav bi to pomagalo, tako da mi tega ne podtikat.

Sem prezahteven? Ker zahtevam izpolnitev dveh točk, ki sta že bili odločeni, in ene, ki pomeni majhen korak naprej na enem področju?

Pa da bo popolnoma jasno. To ne pričakujem od NSi, ko se bo ta pogovarjala o vstopu v levo koalicijo, čisto isto, in nič več, pričakujem, tudi, ko se bo pogovarjala o vstopu v desno.

No, morda se bodo pa komu tudi te tri točke zdele preveč. Naj navedem še ostalo, kar bi sodilo v koalicijska pogajanja in bi vsaj za nekaj točk pričakoval, da bodo sprejete:

  • vračilo DDV na predkrizno raven
  • kapica na socialne prispevke
  • ukinitev davčnih blagajn
  • indeksacija dohodninskih stopenj in olajšav
  • Izvedba 2 tira z zasebnim investitorjem
  • Zaključek delovanja DUTB do konca mandata
  • preoblikovanje SDH v demografski sklad z izključno portfeljskimi naložbami
  • pokojninska reforma
  • financiranje kulture preko subvencioniranja vstopnic
  • striktno proticiklično fiskalno in kadrovsko politiko v javnem sektorju
  • radikalna reforma pravosodja
  • ukinitev vrednostnic za osebbno dopolnilno del
  • veto na kandidata za ministra

pa še marsikaj bi se našlo. Ampak sam pričakujem le 3, pa še pri zdravstveni reformi dopuščam, da je drugačna, kot sem namignil, seveda pa z tem, kar so do sedaj pripravljali ministri(ce) nisem zadovoljen.

No, kaj menite, sem prezahteven?

Sem? No, z veseljem bom naslednjič glasoval za vas, ki boste dosegli rezultat z programom, da bom lahko realno pričakoval več. Za letos je pa to to, kar se mene tiče. 3 točke, od tega dve že odločeni/zmenjeni.