Kakšne rožce majo na ministrstvu za zdravje?

Prejšnja Sobotna priloga je prinesla tudi pogovor z Dušanom Kebrom, nekoč ministrom (se spomnite Kebrovega zakona) nazadnje pa svetovalca pri ministrici za zdravje, katere mentalno zdravje sem že obdelal. Na voljo je tukaj, če ste seveda premium naročnik Dela. Sam nisem. Poglejmo si par njegovih trditev:

Ključni mehanizem, s katerim socialna država omogoča redistribucijo dohodka v obratno smer, to je od premožnejšim k revnejšim, si davki. Pa ne vsi. Edini davki, ki res prerazporejajo bogatstvo v prid revnejšim, so progresivni. Tak davek je pri nas samo dohodnina, ki narašča po davčnih razredih od 0 do 50 odstotkov in malenkostno ublaži dohodkovno neenakost, vendar z njo zberemo le petino vseh davkov, kar je najmanj od vseh držav v EU. Vsi drugi so bolj ali manj proporcionalni oziroma sorazmerni z davkoplačevalčevo zmožnostjo plačila. Ker je davek izrazen v odstotku dohodka, je samoumevno, da posameznik z desetkrat večjo plačo plača desetkrat večji nominalni znesek.

Ta ključni mehanizem, ki omogoča redistribucijo dohodka s pomočjo davkov, ni nič drugega kot to, da skozi davke država denar pobere in ga skozi razne socialne transfere posreduje drugim. Davki sami po sebi, ne prerazporejajo nobenega bogatstva, ampak ga kvečjemu nekomu zmanjšujejo, NOBENEMU ga pa ne povečujejo. Torej ne morem govoriti o prerazporejanjo. Davki šele omogočijo to redistribucijo, se pravi prerazporejanje. In to tako progresivni kot tudi linearni. Celo regresivni davki omogočajo redistribucijo, če se seveda porabijo na način, da revnejši dobijo več kot so plačali.

Ja, progresivni davki zmanjšujejo dohodkovno neenakost pred in po obdavčitvi. Ampak iz tega nikakor ne sledi, da ostali davki ne omogočajo zmanjševanja dohodkovne neenakosti. Keber, bi si komot predstavljal DDV kot edini davek s katerim bi financirali univerzalni temeljni dohodek, ki bi bil edini socialni transfer. Čeprav ne bi bil progresiven bi bil v funkciji redistribucije dohodka od tistih z višjim dohodkom, k tistim z nižjim.

Pa ker je ravno omenil prerazporejanje bogatstva. Trenutno noben davek v Sloveniji prav veliko ne prerazporeja bogatstva, ker pač davka na premoženje nimamo. Oziroma skoraj nimamo, če sem natančen. Linearni davek, recimo 1% na premoženje, bi bistveno bolj prerazporedil premoženje kot še tako progresiven davek na dohodek. O stranskih efektih pa tukaj ne bi.

Grozljivo je, da bogati ljudje kričijo, da jim zato pripada več pravic kot revnejšim, in si domišljajo, da država z njihovim denarjem daje potuho tistim, ki niso tako sposobni kot oni. Res je, da takšen način pobiranja davkov pomeni solidarnost med revnimi in bogatimi, vendar se da na tisoč in en način dokazati, da prav revnejši državljani omogočajo bogatim, da postajajo vse bogatejši…

Ne vem, kje je Keber slišal to kričanje, lepo bi bilo pa, da od tisoč in enega načina, dejansko pojasni vsaj enega. Je pa takšna nestrpnost do neke družbene skupine znana v zgodovini.

…Proporcionalni davek ne spreminja dohodkovne neenakosti. Še huje: velikokrat celo povečuje dohodkovno neenakost.

Lahko to utemeljite?

Vzemimo za primer socialne prispevke, s katerimi zberemo dve petini vseh davkov. Slovenija je med petimi članicami EU z najvišjim deležem teh prispevkov v BDP. Uvrščeni so med davčne olajšave, kar pomeni, da celoten davek plačujejo samo najrevnejši, ki zaradi nizkih dohodkov ne plačujejo dohodnine in z nobeno davčno olajšavo ne pridobijo ničesar, najbogatejši pa zaradi olajšave plačajo polovico manj: ne plačujejo torej zdravstvenega prispevka v višini 6,36 odstotka, temveč 3,18 odstotka. Socialni prispevki so torej izrazito regresini davek, ki razpoložljivi dohodek revnih bolj zmanjšajo kot dohodek bogatih in povečujejo dohodkovno neenakost.

Ne morem reči drugače kot, bedak. Če primerjamo, koliko davkov in prispevkov plačaš, če so prispevki davčna olajšava, bomo videli da še vedno plačamo več, če prispevke imamo v primerjavi z tem, da jih nimamo. Ja, z veliko kreativnosti lahko nekako iz petnih žil potegnemo ven, da so prispevki davčna olajšava, ampak potem dejmo na enak način obravnavati splošno davčno olajšavo.  Pri 842,79 EUR bruto minimalne plače, je splošna davčna olajšava 275,23 EUR, skupaj prispevkov pa 186,26 EUR in dohodnine 61,01. Kar pomeni, da revni po Kebrovo plačujejo zdravstveno zavarovanje po 0%. Bedak.

Socialni prispevki so klasičen linearni davek. Vsi zaposleni ga plačujejo po enaki stopnji (pa še delodajalci). In del pravic, ki iz tega izhajajo je linearnih, del ima kapico, del, recimo zdravstveno varstvo (brez bolniških nadomestil) pa je enak za vse, ne glede na vplačila. Skupaj z prvo razlago je torej jasno, da gre tudi tukaj za socialno redistribucijo.

Kako je pa s trošarinami in davkom na dodano vrednost?

Tudi ta dva davka sta proporcionalna in torej na videz pravična, vendar prav tako povečujeta družbeno neenakost. Revnejši ljudje porabijo znatno večji del dohodkov za proizvode in storitve, ki so obdavčeni s tema davkoma, zato dajo državi nekajkrat večji delež dohodkov za ta dva davka kot bogatejši. Skratka, če bi kdo želel prikazati vpliv vseh davkov na razpoložljivi dohodek posemaznih socialnih skupin, bi videli, da povečujejo družbeno neenakost, namesto da bi jo zmanjševali. Tudi to, da takšega prikaza državljani nimamo na voljo ves čas, dokazuje, da politika revnejšim državljanom prikriva resnico. Prav želim si, da bi me kdo od finančnih analitikov postavil na laž.

Ne, ne morem ga postaviti na laž. Bogatejši več denarja namenijo varčevanju in ga porabijo v tujini. Varčevanje v resnici prav veliko ne spremeni, ker to je pač prihodnja poraba, v resnici pa tudi poraba v tujini ne, ker tudi tam je potrebno plačati davek. Nekje višjega, drugje nižjega. Ampak Keber je imel v mislih plačilo davka doma, in tukaj mu dam seveda prav. Lahko bi sicer tudi upoštevali, da revnejši odstotkovno več porabijo za izdeleke in storitve z nižjo davčno stopnjo, ampak to ne bi spremenilo bistveno. Ampak, kot sem že pojasnil, tudi linearni davki ob ustrezni porabi, pripomorejo k zmanjšanju dohodkovne neenakosti. Keber z vstrajnim ponavljanjem laži, izpade kot ceneni demagog. V kar seveda paše iskanje zarote, ki državljanom “prikriva resnico”. A to dela ta politika, ki se ji je udinjal zadnje mesece za kar dober honorar?

Sicer pa me prav zanima, ali bi Keber ob tem kako DDV vpliva na dohodkovno neenakost podprl znižanje tega davka? Ko so bili predlogi v Državnem zboru, se ne spomnim da bi Keber pisal v Sobotno prilogo kako je to dober predlog. Ker DDV povečuje dohodkovno neenakost.

Vrniva se k dopolnilnemu zavarovanju.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga v stari državi nismo poznali, ima enotno premijo za vse in znaša 29 evrov. To pomeni, da tisti z minimalno plačo 843 evrov zanj plačuje še dodatnih 3,4 odstotka, skupaj z zdravstvenim prispevkom pa 9,76 odstotka, tistemu z desetkrat večjo plačo pa pomeni 29 evrov le slabe tri promile od dohodka ali skupaj za zdravstvo 3,4 odstotka. V odstotku plačujejo bogati za zdravstvo skoraj trikrat manj kot najrevnejši. Zato smo bili tudi razglašeni za državo, ki ima enega od krivičnejših načinov zbiranja denarja.

Super, če bi res plačevali le 3,4% za zdravstvo, žal pa je 6,36% delojemalca in 6,56% delodajalca, skupaj kar 12,92% bruto plače zaposlenega. To, da Keber kreativno upošteva ene davčne olajšave, druge pa ne, sproti pa še zanemari socialne transferje, kaže le na to, da parcialno išče podatke, ki bi potrdili to, kar želi prikazati.  TAle slikica to kar dobro ponazori.

Dejstvo je, da dopolnilno gor ali dol, tisti z 5x višjo plačo plača vsaj 4x več za zdravstvo. 4x več, za enako storitev. Ok, če upoštevamo še bolniška naodmestila (ker so odvisna od plače) zaokrožimo na 3x. Koliko se vam zdi pravično da za isto storitev plačaš 3x več? Pa da ne bo pomote, podpiram solidarnost na tem področju, ampak, če me nekdo poleg tega da plačujem več, začne še psovat, pa dovolite, da kaj rečem tudi nazaj.

Naj bo dovolj tega Kebrizma. Ob takšnem svetovalcu je jasno, da ni moglo nič pametnega nastati. Povsem verjetno Kebere namreč sploh ni svetoval ampak bil ideološki boj proti navideznim nasprotnikom. Nobena rešitev verjetno že za njega ni bila dovolj solidarno pravična kako naj potem kaj predlaga?

Se je pa ob tej bitki za dohodkovno enakost potrebno vprašati nekaj drugega? Ali ne bi se vseh teh težav enostavno znebili, če bi enostavno ukinili razlike v plačah? S tem bi odpadle težave z progresivno ali regresivno obdavčitvijo, ker bi vsi imeli enako plačo, in bi plačali enake davke in prispevke. Ali ne bi bilo to enostavneje? Ne vem zakaj takšen ekonomski guru kot je Keber enostavno ne predlaga tega? In, če slučajno neko dohodkovno neenakost vseeno dopušča, pa me bi prav zanimalo katere razloge za to bi navedel, kolikšna je? Je to 2x, 3x ali 5x najnićja plača? In, če je recimo 3x plačna neenakost sprejemljiva, zakaj jo je treba zmanjševati z progresivnim obdavčenjem? Ker je to vseeno preveč? No, potem pa naj reče, da je 2x še sprejemljiva? A pri takšni davčni (ne)enakosti bi pa podprl odpravo progresivne obdavčitve? Verjetno ne.

Človek, ki ima polna usta lažne solidarnosti in polne žepe (za častno predsedovanje in svetovanje) je pač utelešenje tistega ljudskega pregovora, lačna vrana siti ne verjame. In tudi v tej odtujenosti od realnosti je potrebno iskati vzroke za to, da ydravstvene reforme pač ni. Upam, da so se na ministrvu za zdravje ob tem vsaj dobro imeli. Pa naj so bile rožce namočene ali le pokajene.