Ali naj odkupimo Mercator?

Seveda. Kdorkoli ima to željo naj ga kar odkupi. Samo lepo prosim, ne z mojim denarjem. Se popravljam. Če se bo našel kdo, ki bo šel v ta projekt in zanj zbiral denar, obljubim, da bom tudi sam malce prispeval. Prostovoljno.

Politika seveda ima možnost. Če Miro pokliče na SDH in DUTB in ima naroči, da naj pokličeta v Agrokor in namigneta, da sta za primerno ceno pripravljena odkupiti Mercator, bosta naletela na pozorna ušesa. Denar ne smrdi. Še posebej ne, če imaš blokirane račune. Primerna cena bi lahko bila tudi nižja od tiste, ki jo je Agrokor pred leti plačal za Mercator. Njegovo poslovanje se je poslabšalo, pa še del trgovin so spremenili v Konzum in to bi se pri transakciji spretno pozabilo. Ko bi vladni PR razbobnal, da so odkupili NAŠ Mercator ceneje, kot so ga prejšnji prodali, se volilna zmaga ponuja kar sama.

Seveda pa ni nujno, da bi bila cena nižja, odvisno od pogajalcev. Morebiti višjo ceno se pa pač upraviči z “sistemsko pomembnostjo“, “100.000 odvisnimi ljudmi“, “lokalno samooskrbno verigo” in kar je še podobnih floskul.

Ampak kaj je dejansko narobe z to krasno idejo?

Vse! Praktično vse, kar je sploh možno, da je narobe.

1. Leta 2013 je bila pred prodajo Mercatorja izdelana tki. Boletova študija, ki je dejansko obravnavala vpliv dveh scenarijev v Mercatorju na slovenske proizvajalce in dobavitelje. En scenarij je bila prodaja tujcem, in s tem povezane bojazni, da bo le ta počasi zamenjal slovenske dobavitelje s “svojimi”, drugi scenarij pa je predvideval “slovensko” sanacijo Mercatorja, kjer bi bili slovenski dobavitelji soočeni bodisi z odpisi v najboljšem primeru pa z podaljševanjem plačilnih rokov. In študija je pokazala, da je sistemski vpliv manjši pri prvem scenariju, se pravi prodaji.

2. V takšno stanje, da se je sploh izdelovala študija o “sistemskem vplivu” se Mercator ni spravil sam po sebi, ampak ga je spravilo očitno napačno vodenje. Ali je država sposobna postaviti takšno vodenje, da se to ne bo ponovilo? Že samo vodenje tako kompleksnega sistema kot je Mercator je zahtevno. Če pa naj vodstvo poleg ekonomskih faktorjev, upošteva še vse družbene, kar se od “sistemskega podjetja” v lastništvu države tudi pričakuje, je pa to malodane nemogoče. Oziroma, je mogoče. Samo vsakih par let, je potrebna dokapitalizacija. Na naš račun.

3. Vpletanje države bo praktično v vsakem primeru pomenilo državno pomoč. Ali mislite da bodo Špar, Lidl, Hofer, Tuš mirno gledali, kako država z tudi njihovim denarjem, pomaga njihovemu konkurentu? Kako bo Mercator ponujal višje popuste in s tem novačil kupce, ker bo minuse pokrivala država? Kako se bodo počutili mali trgovci, ki jih je Mercator spravil ob kruh, sedaj pa ga bi reševala država, z tudi njihovim denarjem? Mali trgovci so lahko samo ogorčeni. Večji trgovci, bodo pa aktivirali velike odvetniške pisarne. Če je Rynair tožil Adrio, zaradi državne pomoči, si kar predstavljajte, kaj bosta naredila Spar ali Lidl. In na koncu bomo vse plačali mi. Ne Mercator.

4. Ne glede na prejšnjo točko, seveda se da z Evropsko komisijo vse zmenit. Tudi “začasna pomoč” Mercatorju, kar bi skoraj 100% pomenilo zavezo, da se ga ponovno proda v nekem doglednem času. Zavezo, kot je bila pri sanaciji NLBja. Politika si s tem kupi nov mandat, ene volitve. Ko pa napoči trenutek za izpolnitev danih zavez, pa srečamo težave, kot jih imamo danes pri NLBju.

Točka 1. nas hitro zavede v razmišljanje, da če država/politika ne more poskrbeti za upravljanje Mercatorja kako naj potem politika upravlja celo državo. In, ker le to lahko (oziroma mora) bo pa valjda lahko tudi eno podjetje, ker še tako kompleksno podjetje je manj kompleksno kot država. Deli in vladaj, se reče temu pristopu. Kompleksni problem razgradiš na manjše, obvladljive. Postaviš sistem s pravili in znotraj njega pustiš svobodno delovanje. Namesto, da 50 ljudi razmišlja in vodi, bo razmišljalo 50.000 ljudi. Ne bodo vsi uspeli, ampak zgodovina kaže, da bo končni rezultat bistveno boljši. Centralno planski sistem še nikjer ni pustil dobrih rezultatov. In razmišljanje o “državnem sistemskem trgovskem podjetju” je točno to. Centralno planski sistem. Ki za svoje delovanje, potrebuje izključitev konkurence.

Comments are closed.