Kako nas želijo nategniti z 2. tirom

Vlada je danes v DZ poslala zakon o prelivanju denarja v zasebne žepe. Uradni naziv je sicer Zakon o drugem tiru… ampak to je le zaradi lepšega.

Poglejmo par detajlov.

1. Podjetje mora biti pod večinskim vplivom države, ker se na ta način lahko izognejo mukotrpnemu podeljevanju koncesije preko javnega razpisa.

2. Ker pa ne želijo, da bi se zadolževanje za 2. tir štelo v dolg države, ki je že tako previsok po Maastrichtskih kriterijih, država ne sme biti večinski lastnik.

Kako bodo dosegli, da država hkrati je in hkrati ni večinski lastnik, je poznano fizikom pod imenom “Schroedingerjeva mačka” (poiščite na googlu). Gre pa enostavno zato, da vse skupaj zapreš v škatlo, in potem ne veš, ali je mačka živa ali ne. Tako tudi tukaj, če se bo dovolj zakompliciralo, ne bo več jasno kdo je lastnik, se pravi, kdo pije in kdo plača. Za koncesije država je, za kreditno statistiko pa ne.

Skratka, država računa, da se bo Madzarska štela kot zasebni investitor. No, pa tudi v tem primeru je zakon jasen. 5. člen pravi da “njihov delež v kapitalu skupaj ne sme doseči ali preseči posamičnega deleža Republike Slovenije”. Kar pomeni, da o 51% ostalo v lasti Slovenije. Z drugimi besedami, kolikor časa se bo dalo, bodo nategovali, da se dolg 2Tir-a ne šteje v javni dolg, ker je država not manjšinski družbenik, oziroma bo kamlu postala manjšinski, ko pa se bo pokazalo, da temu ne bo tako nikoli, bo pa to pač ugotovoljeno dejstvo. Politika izvršenih dejstev torej – kot pri TEŠ6.

Drugi razlog, da se motovili z Madzarsko pa je v tem, da iz Junckerjevega sklada lahko države črpajo sredstva, če investira zasebnik. Vlada tukaj ponavlja enak trik, kot ga je promovirala za Cimos, kjer naj bi DUTB dokapitaliziral po načelu zasebnega vlagatelja. Ali lahko na ta način prelisiči Evropsko komisijo? Da je Slovenija + Madzarska = zasebni investitor? Seveda lahko. Če pogledamo, kako in koliko let je Grčija nategovala EK, pa lahko to uspe še komu. Kakšne so pa posledice, če trik ne uspe?

Ko se bo že porabilo 200 miljonov, toliko naj bi država dala letos in ta sredstva so rezervirana v proračunu, koraka nazaj praktično ne bo mogoče narediti. Morda bo celo Madzarska vplačala svojih 200 miljonov, ki pa jih bo potem čez par let zahtevala nazaj, ker nihče ni tolk neumen, da bo dajal denar v nekaj, kjer je potem odvisen od dobre volje Slovenskih birokratov, če slučajno na trasi najdejo novo vrsto deževnika in to projekt ogrozi za par let. Zato bo pogodba z Madzarsko imela izstopne klavzule in brez skrbi, da je jasno, kdo bo to plačal.

Kako se zaščititi?

Pisanje v zakon, da investicijska vrednost ne sme preseči toliko in toliko, kar je mimogrede pisalo v zakonu o poroštvu za Teš 6 je nesmiselno. Ker tudi, če znesek naraste, ne moreš narediti nič. Ko si zapravil si zapravil. Komot se pa lahko dodajo naslednje varovalke:

1. Država vplača polni delež šele po sklenjeni meddržavni pogodbi z Madzarsko.

2. Država vplača polni delež šele po pridobitvi sredstev iz EU skladov.

Že tako dinamika vplačil predvideva takoj zgolj 20 mio, 1 mio je bil že lani, ostalih 179 mio pa do konca leta. če se vplačilo teh 179mio veže na prej omenjeni točki, ne bo projekt pod nikakršnim rizikom, hkrati pa bo izpolnitev obeh dveh točk pomenila, da je bil projekt validiran tudi od zunaj, ne le s strani slovenskih interesnih skupin, ki so gonilna sila tega projekta. Vsekakor je smiselno, do točke, ko bo jasno ali dobimo denar iz EU sklado zapraviti čim manj. Že 20 mio ni ravno majhen znesek, ampak še vedno bolje, kot 200 mio.

2 tir bo porabil veliko peska. Ni pa še jasno, ali ga bo več na progi ali zmetanega v oči davkoplačevalcev.

 

3 Responses to “Kako nas želijo nategniti z 2. tirom”

  1. nic v zvezi z 2 tirom, samo delen odgovor na vase vprasanje na forumu financ (kamor ne morem pisat), zakaj milojka ne poveca zdr prispevkov za nadomestitev dopolnilnega zavarovanja:

    1) prispevkov delojemalca noce zvisat, ker bo pol proracun dobil manj dohodnine

    2) ne vem pa zakaj noce zvisat prispevkov delodajalca — gotovo ne zato, ker noce delodajalcem zvisat stroskov plac, saj to zenske ne zanima — mogoce manjsi dohodek od corporate taxa al kaj … ne vem

  2. 1. Ni problem, ker se komot uskladi še s kakšno spremembo. Ker že sedaj je transfer iz proračuna (dohodnina) v zdravstveno blagajno, in bi lahko to ustrezno znižali, da bi bilo do preostalega dela proračuna nevtralno.

    2. Je dal en zelo dobro razlago. Ker v tem primeru bi se morali pogovarjati z delodajalci, ki bi to zavrnili. S tem, če gre iz neto plače, si domišlja, da pa tega konflikta ne bo imela. Poudarek je na “si domišlja”.

  3. Stari, danes si pa vzel nekaj zelo močnega!!! Vsaj toliko kot je butasto financiranje drugega tira, toliko so butasta tvoja pisunska skrpucala!!!