Cimos – vladno šalabajzerstvo

Ne bom trdil, da se je dalo bolje izpogajati, niti da se je sploh dalo kaj izpogajati. In za to, da se bo zgodba Cimosa končala s stečajem, če se bo tako končala, ali pa morda z precejmiljonskim prispevkom vlade, tudi ne gre kriviti (samo) sedanjega ministra in vlade.

Lahko pa ga krivimo, in to samo njega, za to, da je vsaj 2x prišel pred javnost in povedal, da je to zgodbo uspešno pripeljal do uspešnega konca. Če se ti takšen fiasko zgodi enkrat, je morda še za razumeti, če se ti 2x si pač šalabajzer. Še posebej, če ob tem trepeta več tisoč delavcev za svojo službo, za svoj kruh. Potem to ni več igranje z neko abstraktno “firmo” ampak konkretnimi ljudmi.

In, če minister ne zna ločiti, kdaj se je (uspešno) izpogajal in kdaj ne, kdaj je (uspešno) nek posel zaključil in kdaj ne, potem je pač neprimeren za ministra. In predsednik vlade, ki tega ne vidi, je pač neprimerne za predsednika vlade. In ministru se to ni zgodilo enkrat, ampak vsaj dvakrat. In ne, na potezi ni minister, da ponudi odstop, na potezi je predsednik vlade, da ga odstavi. Ali pa, morda še bolje, kar sebe. Ker zelo podobne kolobocije so bile z ministrico in njeno zdravstveno reformo. No, so še vedno.