Pred dnevi sem že pisal o, milorečeno, čudnih pogajanjih vladnih pogajalcev s sindikati. Ampak od takrat so zadeve postale le še bolj bizarne. Če na kratko povzamem:

1. Ministrica za zdravje se je pogajala z mandatom vlade.
2. Ministrica za zdravje je s predstavnikom sindikata zdravnikov (Fides) podpisala sporazum o začasni zamrznitvi stavke.
3. Predsednik je sporazum pozdravil in mu pritrdil, z omembo da morajo biti ljudje (pacienti) na prvem mestu.
4. Posamezniki iz vlade ne razumejo sporazuma.
5. Vlada (kolektivno) ne razume sporazuma in od ministrice zahteva dodatna pojasnila.
6. Desus se izjasni o tem, da ministrice ne podpira več.

Prvi dve točki sta normalni, če pozabimo, kar sem pisal v prejšnjem zapisu, da je vmes že vskočil v pogajanja predsednik vlade, in jih tako že spravil na višji nivo, pa potem očitno vrnil nazaj.

3. točko lahko razumemo bodisi na način, da je sporazum v skladu z mandatom vlade, ki ga je imela ministrica, bodisi, da Cerar sploh ni prebral kaj je bilo podpisano. Če velja slednje, potem je predsednik vlade grobo kršil zaprisego, ki jo je dal ob prevzemu funkcije in lahko le še gre.

Ok, posamezniki iz vlade lahko res česa ne razumejo. So pa ministri. In imajo za sabo celotne ministrske aparate z kupi pravnikov in svetovalcev. In tudi strankarskih. Če kljub temu česa ne razumejo, potem pač niso primerni za funkcijo. Če pa to, da ne razumejo, pomeni da prav dobro razumejo, ampak ne podpirajo, potem imamo pa drug problem. Ampak bom to obdelal ob naslednji točki.

Vlada (kolektivno) ugotovi, da ne razume sporazuma. To pa težko razumemo drugače, kot da se s sporazumom večinsko ne strinjajo. S sporazumom, ki naj bi bil, po oceni predsednika vlade, v skladu z mandatom, ki ga je ta ista vlada dala ministrici. Razen, če sporazum res ni v skladu z mandatom, ampak potem smo pri obravnavi 3. točke, kar pomeni, da lahko Cerar le še spakira kufre.

Desusovo reakcijo lahko razumemo le kot reševanje kože. Kot oceno, da bo z to vlado šlo le še navzdol. In je čas, da poskrbijo, da bo vse “zasluge” pobrala SMC, Desus in SD pa bosta skušala ostati čim bolj nepoškodovana.

Tisti trenutek, ko podpis ministra ni vreden več kot papir, na katerem je, in točno takšno je sedaj stanje glede podpisanega sporazuma, je jasno, da vlada enostavno ne vlada več. In enako ocenjuje tudi poslanec Han (SD), ki je javno povedal, da vlada mora vladati.

Sindikalna stran si ob tem ne more misliti nič drugega, kot lepo pove star pregovor: “Z norcem se nima smisla kregati.”. Če podpisan sporazum s potrditvijo predsednika vlade, ne velja nič, potem se res nima več smisla pogajati. No, po začetnem šoku bodo hitro ugotovili, da ne glede na vse, ima tudi šibka vlada vsa ustrezna pooblastila, in bodo pač še bolj pritisnili. Pod grožnjo volitev pa tudi marsikaj dosegli.

Pred zadnjo sejo vlade, na kateri naj bi obravnavali podpisan sporazum, se je sestal koalicijski vrh in oceno sporazuma so podali vodje poslanskih skupin, poslanci. Pred vlado. Z drugimi besedami, ustavna delitev oblasti, na sodno, zakonodajno in izvršno vejo, se je vsaj pri slednjih dveh zamešala in je ni več. Še eno neustavno delovanje te koalicije. In to na dan, ko so razglašali novo spremembo ustave. No, glede na to, da gre za razvodenitev ustave, to v bistvu ima nek smisel. Hkrati pa to tudi pomeni, da očitno predsednik vlade svoje funkcije ne opravlja več. Da jo je zreduciral na PR ostalo pa nekako nadomešča vrh koalicije oziroma tisti, ki pač pride mimo.

Če se spomnimo, smo v bistvu v dokaj podobni situaciji, kot je bila v zadnjih mesecih Pahorjeve vlade. In moram priznati, da me je Pahor od takrat že parkrat prijetno presenetil. Kot da bi od celotnega njegovega mandata, dejansko največ potegnil ravno on, se pravi veliko novega znanja. In z temi izkušnjami, bi danes lahko pomagal Cerarju. Mu recimo razložil, da to ne vodi nikamor, in mu predlagal, da do konca mandata svoje mesto prepusti kakšnemu tehničnemu mandatarju. Če ga je sploh možno najti.