Javnomnenske raziskave

Precej pred volitvami, sem napovedal, da bo Trump pometel z Clintonovo. Volitve imajo pač svoje zakonitosti, in ob tem se je dobro spomniti naslednjega reka: “5 minut z povprečnim volilcem je najboljša antireklama za demokracijo”. To je res sicer malce sarkastično, ampak vseeno vsebuje zrno resnice, navkljub temu, da ima demokracija kup problemov, pa še vedno je najboljši politični sistem.

Me pa pri ameriških volitvah bolj kot rezultat, presenečajo rezultati javnomnenjskih raziskav. Sam sem sicer dokaj redno spremljal rezultate anketiranja na spletni strani realclearpolitics, ki agregatno zbira rezultate objavljenih javnomnenskih raziskav. Že površen pogled je pokazal, da se število anket, kjer je zmagal Trump povečuje, še vedno pa je večina kazala prednost Clintonove. Ampak ne za veliko. Za procent, dva morda pet. Sploh v državah, ki so ključne, se pravi tiste, swingerske. Vsekakor pa se meni, kot amaterju, nikakor ni zdelo, da bi takšni rezultati sploh pa dinamika, kazali na jasno zmago Clintonove.

Če ste gledali CNNov prenos, kako so analizirali rezultate na nivoju countyjev, primerjali z rezultati prejšnjih volitev, vključevali demografijo, projecirali na druge itd… to le potrjuje, da se z analitiko v ameriki ni za šaliti. Pa vseeno so falili. Javnomnenjske raziskave so v Ameriki resen biznis. Kar pomeni, da če je nekdo napovedal zmage Clintonove, je imel za to tehtne razloge. Ampak ob končnem njenem porazu pa lahko le zaključimo, da je ta resen biznis bolj prevara kot kaj drugega. Razlag, da so ankete falile zato, ker se Trumpovi volilci niso želeli izreči zanj, enostavno ne zdrži resne presoje. Saj ankete ne delajo tako, da pokličejo 100 ljudi in jih povprašajo, ampak gre za demografsko ustrezne vzorce, ki vsebujejo tudi kontrolne skupine in vprašanja. Skratka, če res obstajajo volilci, ki se ne želijo izreči za Trumpa, pa glasujejo zanj, potem bi to raziskave morale opaziti kar pač poveča nezanesljivost napovedi. In, če ta presega izmerjeno razliko med kandidatoma, pač ne napoveduješ zmagovalca.

In morda se tukaj skriva problem anket. Anketa, katere rezultat je “ne sanja se nam kdo bo zmagal”, pač ni zanimiva za nikogar. In verjento mediji pritiskajo na javnomnenjske merilce, le te pa pač napovejo zmagovalca, čeprav morda malce dvomijo v to. Nenazadnje ne smemo pozabiti tudi na efekt pozitivne povratne zanke, ki jo lepo manifestira zgodba o napovedi zime.

Star indijanec, je imel za jesen napovedano operacijo, in je zato že junija začel drva pripravljat. To vidi vremenoslovec, in že se znajde v poročilih napoved hude zime, saj indijanci že drva pripravljajo. Ko sliši indijanec vremenarjevo napoved, da bo huda zima, začnme sekati še bolj intenzivno in kup raste in raste. Kar ne uide ostremu očesu vremenarja, in hudo zimo promovira v stoletno zimo. … i tako pet šest puta. Ob tem seveda ni zanemarljivo, da je medil imel ekskluzivno novico, in to prvi.

Skratka, ko je prva agencija napovedala zmago Clintonove, je težko drugim reči, da zmagovalca ne morejo napovedati, saj se bodo njihovi clienti preselili drugam.

Obstaja pa še druga razlaga. Da javnomnenjske raziskave javnega mnenja ne merijo, pač pa ga ustvarjajo. In, če so bili pač mediji večinsko na Clintonovi strani, so pač komot tudi javnomnenjski merilci. V bistvu ne vem, kaj bi raje videl. Ali da so nesposobni ali, da so pokvarjeni.