Stiglitz : Dijsselbloem – 1 : 6

[youtube 5pfBRqTASd4]

Zanimivo debato (ki to ni) so imeli v Amsterdamu med nobelovim nagrajencem, Josephom Stiglitzem, američanom in finančnim ministrom Jeroenom Dijsselbloemom, nizozemec, socialni demokrat. Stereotipni pogled na američane je, da so prijazni, da pa se pod masko prijaznosti skriva praznina. Da gre v vsem skupaj predvsem za neko površinsko prijaznost, ko te vprašajo kako si, v bistvu jih pa to sploh ne zanima. No, nekako tako površinsko gleda nobelov nagrajenec na stanje v Evropi, kar mu sogovornik večkrat tudi spretno navrže, seveda pa ostane v mejah evropske vljudnosti. Videa je za slabi dve uri, ampak, če vas takšne debate zanimajo, vreden ogleda.

Izpostavil bi dve dve točki:

  • 28:18 – Stiglitz izjavi: “… by the time of financial crisis in Europe, Ireland and Spain had actually a surplus, and yet they were amongst the countries experience the biggest downturn.

Nisem šel preverjat, ali sta 2008-2009 imela Irska in Španija res proračunski presežek. Verjamem, da si nobelov nagrajenec tako direktne laži ne privošči. Gre pa tukaj za hudo zavajanje. Stiglitz navrže da proračunski presežek ne prepreči krize, kar posledično vodi v sklepanje, da fiskalna uravnoteženost ni pomembna. Kar potem z veseljem zgrabijo ekonomski analfabeti in uporabljajo kot argument proti proračunskemu varčevanju. Češ, tudi Irska in Španija sta varčevala, pa jima to ni pomagalo. Ampak saj nikoli ni nihče trdil, da varčevanje preprečuje krizo. Bolj ali manj se vsi tudi strinjamo, da se je zadnja kriza zakuhala v ZDA, in se je potem izvozila v Evropo. Nihče ne trdi, da se je kriza zgodila, ker so države premalo varčevale.

Res pa je, da imajo države z proračunskim presežkom in manjšo zadolženostjo na voljo več mehanizmov za spopad z krizo. Tudi mehanizmov prekomernega državnega trošenja, ki jih zagovarja Stiglitz. Stiglitz bi se verjento strinjal, da je v času “debelih krav” potrebno nabrati sredstva in predvsem ustvariti rezervo v zadolženosti, za čas “suhih krav”, da takrat lahko izvajaš svoj državni intervenizem. Jasno pa tega sedaj ne bo rekel, ker pogojnih stavkov instant konzumanti ne razumejo, in to fiskalno pravilo enostavno povzamejo kot “varčevati, sedaj, takoj”. Brez razmisleka ali so krave suhe ali debele, se pravi v katerem delu gospodarskega cikla smo.

Stiglitz je tukaj v bistvu skuril slamnatega moža. Napadel je trditev, da proračunski presežek preprečuje krizo, kar pa kolikor je meni znano nihče ni nikoli trdil.

  • 1:06:22 – Stiglitz zastavi zanimivo vprašanje, ki se aktualno tudi za Slovenijo. Gre za vprašanje neprofesionalnih vlagateljev, ki so vlagali v bančne inštrumente, recimo podrejene obveznice, in so ob sanaciji bank deležni rezanja. Vprašanje, kako se lotiti tega problema, ker nadzornik ni opravil svojega dela. Skratka, imaš pravilo (rezanje podrejencev), ki je generalno pravilno, vendar v nekaterih primerih je bil “duh” tega pravila kršen.

Dijsselbloem to neposredno odgovori, da je to socialno in ne bančno vprašanje. Če je bil nek upokojenec res zaveden, in je pokojnino varčeval v podrejenih obveznicah, je rezanje njegovih pokojninskih prihrankov socialno vprašanje, in tako bi ga morali tudi reševati. To se mi zdi zanimivo zaradi debate, ki se ob podobnem primeru vodi tudi v sloveniji. V grobem imamo dva argumenta proti rezanju podrejencev:

  1. Rezanje je bilo nepotrebno, luknja ni bila tako velika, izračuni so bili prirejeni.
  2. Neprofesionalni vlagatelji sploh ne bi smeli vlagati v tahšne papirje.

Ok, obstaja še par drugih argumentov, ki so bolj postopkovne narave, ampak v grobem sta te dva. In če pogeldamo v Sloveniji se zadnje čase vse vrti glede prvega. Jasno, prvi bi rešil vse, profesionalne in neprofesionalne nasedle vlagatelje, drugi samo neprofesionalne. Denar za obrambo in (Boletove) študije, ki jih prirpavlja EIPF d.o.o., pa imajo le prvi. Logično, da se potem vrti okoli njih.

Res pa je, da je bil marsikateri vlagatelj grdo nategnjen na bančnem okencu, in se je zaveden znašel v porezani vlogi. Čeprav tudi tukaj ne smemo spregledati dejstva, da pa je računal in tudi dobil kar visoke obresti. Zato tega socialnega pristopa Dijsselbloema, vseeno je socialni demokrat, ni za zavreči. Ja, skupaj z rezanjem bi morali poskrbeti tudi za socialne probleme, ki jih je to prineslo.

Kar pa seveda ne ovrže možnosti, da je dejansko šlo za prirejanje izračunov. No, upam, da bodo sodišča to čim prej ugotovila in razsodila. Jaz izračunov nisem ponavljal.

Tudi sicer je bilo v debati večkrat omenjeno, da se je v EU veliko zadev naredilo na pol. Da so ideje že vredu, realizacija pa polovičarska, in pač čakamo prvo krizo da tisto področje potem uredimo. Ena je bila finančna, in ureja bančni segment. Druga je migrantska in ureja se mejni nadzor.

Ogled videa posebej priporočam vsem socialistom, ki jim Dijsselbloem lepo pokaže kakšna je prava social-demokratska drža pa tudi to, da lahko mirno se odselijo v ZDA, ker je tam socialistična miselnost zelo prisotna.

PS: Pred leti sem komentiral tudi Krugmanovo knjigo. Tudi tam izpade američan kot površinski površnež.