Če Janše ne bi bilo, bi si ga morali izmisliti.

Zgornji stavek najbolje opiše pomen Janše na levici, morda še bolj kot na desnici. predvolilnih programov ne bere nihče. Sploh v zadnjem času, ko se ves čas nekaj dogaja, in se novice zreducirajo na naslove in morda še pomembneje tvite. Potreben je program v enem stavku, še bolje, besedi. In tukaj je levici uspel veliki met. Celoten njen program je stlačen v eno samo besedo, no dve, Janez Janša. S pomenom, če ne boste volili nas, bo (za)vladal Janez Janša.

Pokojninska reforma čez leta, zdravstvena nekoč. Proračun uravnotežen 2020. Glavno, da na oblasti ni On. S par spretnimi potezami, so Janšo uokvirili na skrajno desno. Zadošča. Dodatno to fascinacijo z omenjenim potrjuje kulturni projekt treh Janezov Janš.

Seveda to ne bi bilo mogoče, če jim Janez ne bi pri tem izdatno pomagal. Tudi njegov zadnje čase popularen tvit o prestitutkah, pomaga levim, pa tudi desnim, krepiti njihovo prepričanje in poglablja brezno med enimi in drugimi. Čeprav bi njegove tvite mirno lahko razumeli kot nadvse ciničen odziv na kvaliteto pa tudi verodostojnostjo medijev, ki v Sloveniji res ni na visokem nivoju. Tako levih, kot desnih.

Seveda je Janša tudi na desni ne pogrešljiv. Je daleč najmočnejša figura in brez njega desnica ne bi bila to, kar je danes. Seveda to tudi vsem na desnici ni všeč, ampak bolj kot on jih moti dejstvo, da sami nimajo podobno močne figure.

V tej poziciji, ki v bistvu ustreza tako Njemu kot njegovim nasprotnikom pa največ izgubljamo vsi skupaj, vključujoč njegov fan in anti-fan kljub. Dokler je debata usmerjena v točko ali si za ali proti Njemu, ki jo je počasi nemogoče ločiti od debate ali si za partizane ali domobrance, so na stranski tir potisnjena pomembnejša politična in družbena vprašanja. Da so vprašanja pokojninskega in zdravstvenega sistema, vprašanje poslovnega okolja, ekološka in okoljska vprašanja pomembnejša od omenjenega, je seveda moje osebno prepričanje. Seveda dopuščam možnost da je za koga, morda celo za večino, pomen v skladu z tem kar se pač dogaja v medijih.

No, ampak ravno v tem, da ta, recimo ji razumna sredina, v Janši sicer ne vidi niti angela niti hudiča, ampak tistega, ki je glavni objekt političnih debat, se je s tem pridružila obema skupinama in se zavrtela okoli Njega.

Človeku, ki v tem hitrem času, ki ga živimo, hrepeni po instant rešitvah je odgovor na dlani. Janez Janša naj izgine iz političnega prostora.

Ampak naj mi bo na tem mestu dovoljeno, kot državljanu, ki nikoli še ni volil Zanj niti Njegovo stranko, izraziti misel, da je prav, da ga imamo med nami, in da smo mu lahko hvaležni za ogledalo, ki nam ga postavlja.

Če pripadniki tki. razumne sredine, nismo sposobni vsebinsko preseči debate o Njem, potem moramo samo kritično ugotoviti, da pač naša vsebina bodisi ni dovolj zanimiva, bodisi nismo dovolj spretni.

Je pa še en drug razlog. V vsaki družbi obstajajo ljudje, ki si želijo biti vodeni. In želijo ubogati. Hvala bogu, da je tako. Nenazadnje potrebujemo tudi vojsko in policijo, kjer nisi zato da razmišljaš, ampak da ubogaš. Med podjetji je veliko takšnih, kjer je močna hierarhična struktura in veliko kjer ni. In sčasoma se v podjetjih z neko kulturo ustalijo ljudje s podobno kulturo, v tistih z nasprotno pa drugi. Tako je za vse poskrbljeno. In prav je, da je tako tudi pri političnih strankah.

Ko sem po volitvah, ki so Janeza Janšo prvič ponesla na mesto predsednika vlade, se s prijateljem pogovarjal o tem, kaj to pomeni, je dejal, da nas ne rabi biti nič strah, ker je Janša gospod. Priznam, takrat tega še nisem najbolje razumel, danes pa to razumem precej boljše. Skratka, za državo je precej bolje, da ima na desni strani političnega spektra Janšo, ki se rad druži z Merklovo in Junckerjem ter ostalimi evropskimi politiki, kot pa če bi imeli nekoga, ki bi povrh vsega še utrihal po Evropi. Imate raje Janšo ali Jelinčiča? Raje SDS ali Zlato zoro. Imate raje Grimsa, Irglovo in Pojbiča v parlamentu ali rjavosrajčnike, ki uniformirano korakajo po Slovaški (Slovaški, ne Sloveniji) – link).

Skratka, če je Janša tista skrajna desna skrajnost v Sloveniji, potem si lahko le še želimo, da ostane čim dlje. Ker ko ga ne bo več, bo ta politični prostor zaseden nekdo drug, ki pa morda ne bo gospod, ki uživa v družbi ostalih evropskih politikov in s tem hočeš nočeš svojo politiko omejuje z evropskimi normami.

Verjamem, da sem do sedaj že označen za janševika. Praf, vsako tele ma svoje vesele, pravijo na vasi. In verjamem, da je v ozračju, kjer je pomembno zgolj ali si za Njega ali proti Njemu, težko razumeti karkoli drugega. Ampak o tem sem že pisal par odstavkov višje.

Za sebe vem, da verjetno SDSa ne bom volil nikoli, poznam pa tudi basen o zarečenem kruhu. Koncept avtoritarnega vodenja, kakor po mojih informacijah tam obstaja, pač ni po mojem okusu. Ob tem se zavedam, da dejansko pravih informacij o delu znotraj SDSa nimam, ker je to dokaj hermetično zaprt sistem, nekaj sem pa vseeno zvedel. Ampak kot že rečeno, če meni takšen sistem ne ustreza, to ne pomeni, da ne sme ustrezati komu drugemu.

Dejstvo tudi je, da smo prvi polni mandat vlade, Janšev mandat, preživeli relativno dobro. Seveda so mu šla na roko gospodarska gibanja, videli smo pa tudi, da kakšnih posebnih reform ni bilo. Težko bi tisto vlado označil za ekonomsko liberalno, čeprav je vseeno bila za odtenek bolj liberalna kot prejšnja in naslednja.

Ja, odhod Janše marsikdo vidi kot dejanje, ki bo očistilo slovenski politični prostor. Se pa bojim, da je to predvsem želja razbiti ogledalo, ki nas kaže kakšni smo sami. Če nismo sposobni dvigniti politične kulture nad vprašanje osebe in preiti k vprašanju vizije in vrednot, potem je prav, da imamo ogledalo, ki nas na to opominja.

PS: Nerad govorim o levici in desnici v Sloveniji, ker sta to precej poljubno uporabljena izraza. In zato vsakemu posebej prepuščam, da si jih definira po svojih potrebah.

PPS: To sem v resnici napisal par mesecev nazaj. In čakal, da vidim, ali naj ali ne objavim.