Čigava je voda

Zadnje čase se znova pojavlja ideja o vpisu vode v ustavo. Predvsem v smislu, da se oskrba z pitno vodo opravlja kot neprofitna javna služba. Sliši se lepo, morda pa vseeno velja pogledati konkreten primer, ki ga opisujem v nadaljevanju in v več delih.

Komunalne storitve, med katerimi je tudi oskrba z pitno vodo, so že po svoji naravi bolj kot ne monopolistične. Na večjih sistemih bi se sicer lahko šli podobno delitev kot je pri recimo električni energiji, kjer je vseeno dopuščeno nekaj konkurence, ampak pri vodi je sam strošek “blaga”, se pravi vode oz. elektrike, če precej nižji kot pri elektriki s tem pa je delež omrežja in vzdrževanja le tega toliko večji. Konkurenčnih vodnih omrežij pa praktično ni mogoče imeti, zato smo tukaj obsojeni na monopolizem.

In pri monopolističnih sistemih država ponavadi monopolista omeji s pravili, da le ta ne bi svojega monopolističnega položaja (preveč) izkoriščal za lasten profit na račun odjemalcev. Konkretno pri komunalnih storitvah je to urejeno na način, da mora monopolist, ki izvaja posamezno komunalno službo, svojo ceno utemeljiti z elaboratom, vse skupaj pa potrdi pristojni organ, ponavadi občinski svet. Elaborat ima predpisano vsebino, tudi z elementi primerjave s prejšnjo ceno, s primerljivimi območji in podobno. Na ta način se s proceduro priprave in sprejemanja poiskuša zagotoviti primerno ceno komunalnih storitev.

Morda se to zdi komu odveč, saj so komunalna podjetja ponavadi neprofitna podjetja v občinski lasti in so že tako zavezana delovati neprofitno v korist občanov, ampak izušnje kažejo, da je že prav, da so cene tudi ustrezno utemeljene.

In tako je leta 2013 tudi v Trzinu prišlo do predloga za nove cene komunalnih storitev, kar v običajnem jeziku pomeni – PODRAŽITEV. Vendar se pri tem ni spoštovala vladna uredba in elaborat ni bil priložen gradivu za sejo občinskega odbora, ki potrjuje ceno. Navkljub temu so bile nove cene potrjene, saj županova koalicija pač glasuje po direktivi župana. Takrat je bil  too Tone Peršak, nato ga je zamenjal Peter Ložar, vendar izgleda, da menjave v načinu dela ni.

Postopek je pod drobnogled vzel tudi nadzorni odbor občine (katerega član sem bil sam) in ugotovil postopkovno nepravilnost, se pravi da elaborat ni bil predložen, in izrekel mnenje o nezakonitosti tako sprejetega sklepa o cenah, ter predlagal, da se postopek ponovi. Ob tem smo ugotovili še par drugi pomanjkljivosti, ampak o tem kdaj drugič. Župan je vse to ignoriral in se v glavnem skliceval na pravno črkobralstvo (veselo branje), da se uredbo lahko razume tudi tako, da mora biti cena res izračunana z elaboratom, da pa se potrjuje cena in ne elaborat in da tako elaborat ni potrebno nobenemu kazati, tudi občinskemu svetu ne. Župan ima seveda vedno prav. Kako pak.

Je pa eden od občanov (tudi občinski svetnik), ki je smatral, da je podražitev nezakonita od takrat dalje plačeval položnice za komunalne storitve po starih cenah in si s tem nakopal izvržbe s strani Prodnika, komunalnega podjetja. Na izvržbo je ugovarjal in zadeva je šla na sodišče. In letos je dobil sodbo, ki mu je pritrdila. Sodnica je na prvi stopnji odločila, da je sklep o novih cenah res nezakonit in tako neveljaven, saj postopek ni bil speljan v skladu z uredbo. Se pravi točno tako, kot je ugotovil tudi Nadzorni odbor občine.

Izsek iz sodbe

Ups. Odločitev sodišča pa ni kar tako. Očitno še kdo drug, ne le županova opozicija in težaki v nadzornem odboru smatra, da vse ni bilo ok. Zato so občinski svetniki predlagali, da o tej problematiki razpravlja občinski svet, ter sprejme ustrezne sklepe, da se stanje uredi. Trenutno je namreč stanje tako, da en občan lahko plačuje manj kot ostali. Kar ni pošteno do drugih. In bi bilo prav, da občinski svet nezakonito stanje čim prej odpravi. Vendar je župan, Peter Ložar, to zavrnil.

Odločitev sodišča - tožnik je bil Prodnik

Ob tem je prav da dodam, da je ta isti občan na to isto temo eno sodbo tudi že pravnomočno izgubil. Sam sem prebral obe sodbi in razlika je v tem, da se v enem primeru sodnica dejansko ni spuščala v preverjanje zakonitosti sklepa o cenah in se je postavila na Prodnikovo stališče, da če je občinski svet ceno sprejel, je ta veljavna, pa čeprav morebiti ni skladna z uredbo. Druga sodnica pa je preverila tudi ta del, in odločila drugače. V tej sodbi pa višje sodišče še ni odločalo.

Skupina svetnikov se je nato v skladu s statutom in poslovnikom odločila, da kar sama skliče sejo občinskega sveta. Vendar se po priporočilu župana seje ni udeležil nobeden od svetnikov županove koalicije, tako da svet ni bil sklepčen in seja ni mogla potekati. Obstrukcija, bi temu lahko rekli. Tudi v Državnem zboru se občasno zgodi, vendar je praviloma pred tem obširna debata in se obstrukcija zgodi šele pred glasovanjem. Nenazadnje, ko sem sam sedel v Državnem zboru, je SDS vsak mesec sklical izredno sejo, praviloma na temo pravosodja, in vladna koalicija bi vedno lahko povzročila nesklepčnost in s tem sejo blokirala. Vendar se to ni nikoli zgodilo. Res je, da so se pred tem onemogočili predlogi sklepov, vendar debata je bila vedno. Med tem, ko je v Trzinu onemogočena tudi debata.

Seveda se pojavi vprašanje, čemu je vse to potrebno. Ker elaborat je Nadzorni odbor kasneje pridobil, in izgledal je več ali manj v skladu z uredbo, v oči pa bodejo dve točki:

1. Cena najema infrastrukture, ki jo komunalno podjetje Prodnik najema od občine se je praktično podvojila. Znesek se izračuna kot amortizacija omrežje, ki sicer pripada občini, le ta pa ga nakaže nazaj komunalnemu podjetju, ki omrežje vzdržuje. Amortizacija pa se izračuna na osnovi predpisanih stopenj in ocenjene vrednosti omrežja. Cenitev OBČINSKEGA pa je naročilo komunalno podjetje, ki mu je v interesu čim večja vrednost, saj to pomeni večji denarni tok. In, če se to podvoji v enem letu, to poraja kar veliko vprašanj.

2. Predpisan dobiček. Komunalno podjetje ima vkalkuliran 5% dobiček od vloženih osnovnih sredstev. Ne glede na to, da gre za javno neprofitno komunalno podjetje. In Prodnik ima dejansko velik dobiček. Leta 2014 skoraj pol miljona. Leto pred tem, malce manj. Sicer pravijo, da imajo dobiček predvsem iz ostalih komercialnih dejavnosti, ampak dejstvo je, da si tudi pri kalkulaciji cene vode obračunajo svoj del za dobiček.

In sedaj pride največja tragedija našega sistema. Če se res potrdi, da so občani Trzina (pa tudi Domžal, Mengeša, Komende, Moravč,…) dve leti nezakonito plačevali previsoke cene komunalnih storitev, kaj iz tega sledi? Če bi moral Prodnik denar vrniti, se bo to poznalo na prihodnjih položnicah. Kakorkoli obrnemo, dejansko bomo vso škodo lahko krili občani sami sebi. V najskrajnejšem primeru, bi morda direktor Prodnika bil ob službo, vendar on se vedno lahko sklicuje na to, da je cene določil občinski svet. In ni nihče nič kriv.

Če bi bil Prodnik zasebno podjetje, pa bi bilo malce drugače. V tem primeru, se bi v končni fazi, vseeno gre tukaj za par miljonov EUR oškodovanja občanov, lahko podjetje prodalo novemu lastniku, s kupnino pa se bi povrnilo občanom preveč plačane položnice. Lastnik, bi svojo grabežljivost plačal z izgubo svojega  imetja.

Domneva, da javna podjetja delujejo v interesu občanov pač ne držijo, vsaj v našem primeru ne. V tem primeru skupaj držijo javno podjetje, župan in njegova koalicija proti občanu (ki je sicer tudi opozicijski občisnki svetnik).

Pa da ne bo pomote. Morebitno zasebno komunalno podjetje, bi bilo ravno tako podvrženo določanju cene po popolnoma enakih praviilih, z elaboratom in potrditvijo na občinskem svetu. In tudi dobiček, bi imelo v najboljšem primeru enak, verjento pa manjši, ker bi se občine prav gotovo bolje spogajale, kot se spogajajo v primeru, ko so same tudi lastnice. In so izpogajale najvišji po uredbi možen dobiček. Je to v interesu občanov?

Čigava je voda? Od občanov. Dobiček pa od neprofitnega javnega  podjetja.

Se nadaljuje….