Month: March 2016

Novice, Razmišljanja, Strokovno

Problem Alpina – Admetam

DUTB je Alpini določila novo vodstvo in predpisala (pre)drago svetovanje. Po poročanju medijev, bi lahko sklepali, da gre najamnj za korupcijo, če ne celo kriminal. Ampak ali res? Ali pa je to v bistvu edina možnost?

Alpina ima po moje dve možnosti:

1. Ali imenuje izkušenega managerja, ki ima izkušnje s prestrukturiranjem podjetij pred ali v stečaju. Gre za redko dobrino, ki je v Sloveniji ni na pretek. Če sem natančnejši, poleg Bojana Starmana, bivšega poslanskega kolega, se ne spomnim nikogar drugega. Se ga morda vi?

2. Imenuje poslušno upravo in ji določi svetovalce z referencami.

Za prvo možnost je potrebno imeti pogum. Imenovati človeka, ki je povrh vsega še pred kratkim bil v politiki, in to na strani, ki je prej sedanja opozicija kot sedanja pozicija, je pač tvegano. Ne glede na morebitno zgodovino predlaganega strokovnjaka. Z Bojanom sem se o sanacijskih postopkih kar precej pogovarjal. In ne, ni sprejemal le lahke odločitve. Njegova vizija je bila, da pač vsak delavec mora delati delo, ki dejansko ustvarja dodano vrednost. Kar je v praksi rezultiralo tudi v selitvi režijskih delavcev v proizvodnjo. Kar pomeni stroškovno učinkovitost. Kar ljudje sprejmejo le, ko jim je jasno, da je druga pot stečaj.

Continue reading “Problem Alpina – Admetam”

Politika

Kako doseči da bo voda naša!

V preteklih postih sem opisal dogajanje v Trzinu, ob katerem se lahko upravičenu sprašujemo, ali je res v interesu občanov, da z vodo upravlja javno neprofitno podjetje. V tem postu pa bom podal celostno rešitev te problematike.

Nič nimam proti, da se v ustavo zapiše pravica do vode, imam pa veliko proti temu, da se z vpisom v ustavo določi, da vodooskrbo lahko izvajajo le neprofitna javna podjetja. Da lastništvo ne pomeni, da posamezniki potem tega ne izkoriščajo v lastnem interesu je sedaj verjento jasno že vsem. Lep primer je NLB, kjer je država večinski lastnik. Zgodb o tem, kako so posamezniki izkoriščali podjetja v javni lasti pa je še mnogo, HIT, TEŠ 6, železnice,… Nenazadnje se tudi pri vodooskrbi pojavlja polno govoric kako se denar iz Prodnika preko podizvajalcev seli v zasebne žepe.

Poglejmo najprej, kaj je interes občanov. Je to res to, da so lastniki (posredni podjetja) in da le to nima dobička? Ali pa je morda v interesu občanov, da imamo varno in zanesljivo oskrbo po čim nižji ceni? Pogosto se ob tem pojavi enostavna misel, da če lahko zasebno podjetje ponudi neko storitev po X jo lahko javno podjetje ponudi še ugodneje, saj lahko od cene odšteje dobiček. Če bi bilo to res, potem bi gospodarstvo v socializmu cvetelo. Ampak očitno v takšnih javnih sistemih manjka neko gonilo po izboljšavah, optimizaciji ipd… kar omogoča produktivnost primerljivo z zasebnimi podjetji. Tako lahko nemalograt zaseban podjetja ponudijo storitve ceneje kot javna, pa še dobiček imajo pri tem.

Continue reading “Kako doseči da bo voda naša!”

Ekonomija, Razmišljanja

Kako sem padel na izpitu iz ekonomije

Naša shrambica pod stopnicami je praktična, ima pa takšne mere, da standardno pohištvo ne gre lepo not, ker je pa hkrati stena polna razne napeljave, pa tudi polic ne morem kar našraufat. In tako smo pridobili ponudbo lokalnega mizarja, ki je naračunal 200 EUR, za nekaj takšnega kot vidite na sliki.

Ko primerjaš, kaj dobiš za ta denar recimo v Ikei ali Bauhausu se mi je zdelo veliko. In ker shramba ni ravno prostor, kjer bi imel pretirano število obiskov, sem se odločil da to raje kar sam naredim.

Continue reading “Kako sem padel na izpitu iz ekonomije”

Politika

Zakaj bo Trump pometel s Clintonovo

Vse kaže, da bo prišlo do spopada Trumpa z Clintonovo. Obstaja sicer še možnost, da noben republikanski kandidat ne bo dobil dovolj glasov za čisto zmago in bo prišlo do tki. contested oz. brokered konvencije. O tem si več preberite tukaj. V grobem pa so sčasoma delegati odvezani podpreti “svojega” kandidata in lahko glasujejo za drugega. In potem se pač pregovarjajo in trgujejo podobno kot pri izbiri papeža. In tam recimo, da se lahko zgodi kaj nepredvidenega, in priplava kakšno truplo na plano.

Če pa bosta res Trump in Clintonova je pa zadeva precej bolj enostavna kot se zdi. Verjetno se strinjamo, da Clinotonova sedaj daje vtis resne kandidatke. Bila je državna sekretarka (kar pomeni zunanja ministrica) in je nenazadnje žena bivšega predsednika. Trump pa je po drugi strani v najboljšem primeru razvpit poslovnež še bolj pa populist, lažnivec, klovn in podobno. Se pravi tukaj ni kaj veliko za razmišljat kdo ima več šans.

Ampak človeška psiha deluje malce drugače. Soočenja bodo hočeš nočeš zbližala kandidata. Kar pomeni, da se bo Trump iz svoje pozicije nastopača približal vlogi resnega politika. Clintonova pa ravno kontra, iz pozicije resne političarke bo sestopila proti klovnesi. In ljudje smo nagnjeni k temu, da primerjamo današnje mnenje o človeku z mnenjem, ki smo ga imeli pred tem. Skratka, v očeh ljudi bo Trump vedno boljši in sprejemljivejši, Clintonova pa čedalje slabša in manj sprejemljiva.

Poleg tega je pa Trump težko obesiti kakšno afero, ker je itak splošno ljudsko prepričanje da Trump je afera. Po drugi strani pa je za Clintonovo vsaka afera lahko usodna. Tudi kakšna stara.

In čeprav bo Trump na koncu še vedno populist in Clintonova resna, bo v očeh volilcev Trump tisti, ki napreduje in Clintonova tista, ki se slabša. Koga potem obkrožiti (oz. preluknjati) je torej kristalno jasno.

 

Krneki

Še malce o vodi in javnih podjetjih

preden pa preidemo k rešitvam, si pa poglejmo še par zadev okoli Trzinskega primera nezakonite podražitve komunalnih storitev.

Nobena podražitev za občane ni prijetna, pa naj bo še tako potrebna. Zato je potrebno poiskat kakšen dober razlog za podražitev in v primeru Trzina nam je župan povedal, da je bila cena nespremenjena že vrsto let, zato omrežje ni bilo ustrezno vzdrževano, in je nujna podražitev. To je trditev, ki se sliši lepo in razumno. Ampak, če je nekaj prelepo da bi bilo res, potem ponavadi ni.

In sem naročil občini, da mi pripravi letna poročila Prodnika za čim dlje nazaj. Dobil sem jih za dobrih 10 let in pregledal. In glej ga zlomka. Praktično v vsakem letnem poročilu so ugotovili, da vodovodno omrežje ustrezno in po planu vzdržujejo in po potrebi obnavljajo. In še več, v večini letnih poročil je tudi podatek o vodnih izgubah. Ki so bile praktično vsako leto manjše, kar je pa kvantitativno objektivno merilo kvalitete vodovoda. Če se ti izgube nižajo, očitno ne gre le za vzdrževanje stanja ampak celo izboljševanje.

Skratka župan je trdil nekaj, podatki v letnih poročilih komunalnega podjetja pa kažejo ravno obratno. Tudi, če upoštevamo, da so podatki v letnih poročilih malce našminkani, še vedno obstajajo konkretne številke o izgubah, ki jih je pa težko sfrizirati, da bi letno poročilo lepše izgledalo.

Continue reading “Še malce o vodi in javnih podjetjih”

Politika, Trzin

Kako se manipulira

V prejšnjem postu sem v grobem opisal celotno zgodbo glede nezakonite podražitve vode v Trzinu. Sedaj pa pride še par, bolj ali manj sočnih podrobnosti.

O sklicu izredne seje Občinskega sveta so sklicatelji obvestili tudi javnost, z letakom, na kar je župan in njegova koalicija, ki jo tvori tudi SDS (zabavno, ker SDS sicer Peršaka nima prav rada, velja pa tudi obratno), odgovoril s svojim letakom.

Continue reading “Kako se manipulira”

Politika, Trzin

Čigava je voda

Zadnje čase se znova pojavlja ideja o vpisu vode v ustavo. Predvsem v smislu, da se oskrba z pitno vodo opravlja kot neprofitna javna služba. Sliši se lepo, morda pa vseeno velja pogledati konkreten primer, ki ga opisujem v nadaljevanju in v več delih.

Komunalne storitve, med katerimi je tudi oskrba z pitno vodo, so že po svoji naravi bolj kot ne monopolistične. Na večjih sistemih bi se sicer lahko šli podobno delitev kot je pri recimo električni energiji, kjer je vseeno dopuščeno nekaj konkurence, ampak pri vodi je sam strošek “blaga”, se pravi vode oz. elektrike, če precej nižji kot pri elektriki s tem pa je delež omrežja in vzdrževanja le tega toliko večji. Konkurenčnih vodnih omrežij pa praktično ni mogoče imeti, zato smo tukaj obsojeni na monopolizem.

In pri monopolističnih sistemih država ponavadi monopolista omeji s pravili, da le ta ne bi svojega monopolističnega položaja (preveč) izkoriščal za lasten profit na račun odjemalcev. Konkretno pri komunalnih storitvah je to urejeno na način, da mora monopolist, ki izvaja posamezno komunalno službo, svojo ceno utemeljiti z elaboratom, vse skupaj pa potrdi pristojni organ, ponavadi občinski svet. Elaborat ima predpisano vsebino, tudi z elementi primerjave s prejšnjo ceno, s primerljivimi območji in podobno. Na ta način se s proceduro priprave in sprejemanja poiskuša zagotoviti primerno ceno komunalnih storitev.

Continue reading “Čigava je voda”