Leta in leta se v naši državi ugotavlja, da je vmešavanje politike v gospodarstvo nekaj slabega. Zato se je šlo v sprejem zakonodaje, ki bi čim bolj odmaknila državno premoženje od političnih krempljev. Zato so se kopja kresala pri zakonu o SDHju, pri zakonu o DUTBju. Tudi pod vplivom EU so bili sprejeti zakoni, ki ubajajo korporativno upravljanje, ki preprečujejo politično mešetarjenje.

Ampak z tremi naglimi sunki, je Cerarjeva vlada vse to zanulirala in nas vrnila v čas, kjer smo že bili. Ko se politika igra gospodarstvenika, in v nacionalnem interesu skoplje bančno luknjo, ki jo pokrijemo davkoplačevalci.

1. izgon tujcev iz DUTB in postavitev poslušnih
2. menjava nadzornikov in uprave na SDH
3. sklep v nadaljevanju

In kot v posmeh, se je vlada še nedolgo nazaj, pri prodaji Triglava izmikala neposrednemu odločanju o konkretnem primeru in vse prepuščala SDHju.

——–

Vlada je na svoji 72. redni seji dne 28.1.2016 sprejela sklep o odplačnem prenosu terjatev DUTB do Sava d.d. na SDH. Sklep je utemeljen s sklicevanjem na naslednjo zakonodajo:

• 21. člen Zakona o Vladi Republike Slovenije

Vidimo da gre za splošni člen, ki pač govori o tem da vlada sprejema sklepe.

• 7. člen Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank

Še ena splošna zadeva. Nič spornega.

• 267. in 290. člena Zakona o gospodarskih družbah

Oba člena govorita o tem, da mora pač uprava upoštevati navodila in sklepe skupščine.

• 10. in 11. člen Statuta Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d.

Kjer se spet ponovi, da je vlada skupščina DUTB. 11. člen lepo določa, da skupščina odloča o TEMELJNIH zadevah in potem taksativno našteva, katere so zlasti te zadeve. Med tem je omenjeno tudi povečevanje ali zmanjšanje kapitala. Pri deležih Save seveda ne gre za kapital DUTB ampak za njegova sredstva, da ne bi kdo prehitro  potegnil kakšnega sklepa, da je to z tem pokrito.

In to so vse pravne podlage, na katere se sklicuje sklep vlade. v glavnem se sklicujejo na to, da lahko skupščina DUTB odloča o vsem. Kar bi bilo morda celo res, če ne bi pa obstajale zakonske določbe, ki pa ravno omejujejo posege lastnika in s tem skupščine v samo delovanje gospodarskih družb. Poglejmo, na kaj se Vlada NI sklicevala oz. je kršila zakonodajo.

Začnimo pri statutu.

Popolnoma jasno piše, da tekoče posle, pripravo naložbene strategije in politike, spada v pristojnost Izvršnega direktorja. Morda bi vlada lahko podala smernice, ki bi jih izvršni direktor moral upoštevati, vsekakor pa ne more kar določiti prenosa deleža sredstev in cene, ki naj se nekam prenesejo.

Zakon o gospodarskih družbah

Popolnoma jasno piše, da uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost. Ja, mora upoštevati sklepe skupščine, ne more pa skupščina kar sama sprejemati odločitev o poslih.

Ampak vse to bi se še nekako dalo pravno nategniti. Saj nam vendarle vlada ustavni in upravni visoko etični predsednik vlade. Ampak Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank pa je tudi jasen. V 3. členu in 3. odstavku jasno piše, kako Vlada posega v delovanje DUTB. Preko smernic, ki jih sprejme. V 4. členu je jasno določeno, kdo izvaja nadzor nad DUTB in da je to ministrstvo. In jasno piše, da ministrstvo lahko usmerja delo DUTB. Vendar zelo jasno piše: Usmeritve so pisne, obrazložene, splošne in abstraktne in ne smejo biti navodilo za ravnanje v posameznem primeru. To se v zakonu ni znašlo po naključju. Notri je točno zato, da se onemogoči vtikanje politike v POSAMEZNIH primerih, kakršen je SAVA.

9. odstavek 10.a. člena določa, kaj in kako je z deleži podjetij, ki so strateška ali pomembna za državo. Določen je postopek, ki se ga vlada ni držala. Odstavek sicer govori o deležih v podjetju, sklep vlade pa se je nanašal na terjatve.

Ker pa se terjatve prenašajo na SDH pa je potrebno pogledati tudi ZAKON O SLOVENSKEM DRŽAVNEM HOLDINGU (ZSDH-1). Vlada je namreč SDHju naložila, da mora terjatve odkupiti od DUTBja. Najlepše piše na samem začetku:

Eksplicitno piše, da so organi SDH neodvisni in NISO vezani na navodila državnih organov. Krasna neodvisnost, ko ti nekdo določi, kaj moraš in po kakšni ceni kupiti.

Ima pa SDH tudi politiko upravljanja, ki jasno določa tudi način pridobivanja kapitalskih deležev, ki določajo skrbni pregled.

Zadnji odstavek določa, da skrbni pregled ni potreben, če gre za neodplačni prenos. No, v primeru Save temu ni tako, ker je pridobitev, kar se tiče SDHja odplačno, in bi skrbni pregled MORAL biti opravljen. Ali je bil? Sploh pa politika upravljanja še dodatno poudarja neodvisnost SDHja.

Cenitvi se SDH lahko izogne (prej je bilo govora o skrbnemu pregledu). Ampak to se odloča uprava SDHja in ne vlada.