Še malo o deficitarnih štipendijah

Tale zapis je v bistvu odgovor na Had-ov blog post – Kdor prvi pride, prvi melje / razpis za deficitarne štipendije kjer je zapisal:

Ok, bodimo iskreni, tudi razpis, kjer dobijo štipendijo po principu kdor prvi pride, prvi melje je mimosunek in bi si ljudje, ki so ga pripravili zaslužili, da si poiščejo novo službo.

Ja, kdor prvi pride, prvi melje je res nekoliko čuden kriterij za delitev štipendij. Vendar, če vse skupaj pogledamo malce bolje, temu niti ni tako. Seveda bi morda lahko našli boljše kriterije in postopke, ampak pri tem moramo ločiti dve osnovni zadevi. Kako je bilo vse skupaj zamišljeno in kako je bilo vse skupaj izvedeno. Po mojem se boste po moji razlagi strinjali, da je bilo zamišljeno sprejemljivo, da pa je bila glavna napaka pri izvedbi. In postalo bo tudi jasno, KDO je odgovoren za to izvedbo, in kdo si zasluži priložnost iskanja nove službe.

Namen “deficitarne štipendije” je povečati vpis na programe, ki izobražujejo za deficitarne poklice. Lahko bi razpravljali o tem, ali je ustrezno, da z denarjem spodbujemo vpis, in se ob tem spraševali, ali bomo dobili učence, ki si tega sploh ne želijo delati, ampak takšno vprašanje si potem lahko postavimo še marsikje, pri otroških dodatkih recimo. In tam niso posledica ljudje z “napačnim” poklicem ampak otroci zaradi denarja. Sicer pa bi to pod vprašaj postavilo tudi kadrovske pa še kakšno drugo štipendijo.

In ta cilj, povečanje vpisa v te programe, naj bi se dosegel na način, da se meseca JANURJA objavi razpis za prihodnje leto. Se pravi še precej pred tem, ko se dijaki dejansko vpisujejo, se pa že odločajo o vpisu in razmišljajo. Iz rokovnika vpisnega postopka, vidimo, da vpis poteka nekako do konca marca, z koncentracijo seveda na samem koncu vpisnega roka. Verjento ni pretirano napak, če sklepamo, da se tisti z bolj izdelanim mnenjem, kje se želijo šolati, tudi hitreje odločijo. Seveda jim lahko štipendija pri tej odločitvi pomaga. Težko pa se bi strinjal z tezo, da bo nekdo, ki ima namen iti na gimnazijo, zaradi štipendije odšel na kakšno poklicno šolo za deficitarni poklic. V tem kontekstu, če se za štipendije lahko dijaki prijavljajo še pred samim vpisom, tudi sistem prvi pride, prvi melje, ni tako hudo napačen. Saj bodo bolj odločeni, verjento hitrejši. Seveda pa ni za to nobene garancije. Ampak to tako ali tako ne garantira praktično noben kriterij (recimo učni uspeh).

Z objavo razpisa v januarju, bi bil tako tudi bolje izpolnjen cilj, to je povečanje vpisa v te programe, kot je to v primeru, če je razpis za štipendije, po že končanem vpisu, ko dejansko nima popolnoma nobenega vpliva na sam vpis. No, ima vpliv za naslednje leto, ampak za trenutno pa prav gotovo ne. Ampak za naslednje bo imel še večji vpliv, če bo razpis januarja, kakor določa zakon.

Torej zakon je bil sprejet junija leta 2013. Poleg tega, da je določal, da je razpis za deficitarne štipendije potrebno objaviti meseca januarja, je določil, da mora vlada sprejeti politiko štipendiranja do 1.1.2014. Skratka z zakonom je bila nekako zamišljena naslednja časovnica:

  • sprejem politike štipendiranja do 1.1.2014 – 6 mesecev časa
  • prvi razpis za deficitarne štipendije meseca januarja. Če bi bilo to že leta 2014, bi to pomenilo 1 mesec po sprejetju politike, kar se zdi hitro, ampak saj se bi razpis lahko pripravljal sočasno s politiko, če pa leta 2015, pa bi bilo na voljo celo leto.

Dejansko pa se je politika pripravljala do decembra 2014, kar pomeni 1 LETO zamude (točnega datuma nisem našel, je pa na strategiji omenjen december 2014, priložen pa dopsi iz junija 2015 o soglasju ekonomsko socialnega sveta, kar pomeni, da je morda zamuda bila še večja). In potem še 8 mesečna zamuda samega razpisa, ki je padel v mesec avgust, ko so vsi vpisni postopki praktično že zaključeni.

Skratka sama zasnova določena v zakonu, niti ni prav napačna, zato pa je bila izvedba katastrofalna. Ne le to, je tudi nezakonita. Zakonske določbe so bile jasno kršene. In največjo odgovornost za to ima pristojna ministrica Anja Kopač Mrak. Ves ta čas, je namreč bila ministrica ona. Apak zanimivo, zakona dejansko ni predlagala ona. Bil je pripravljen v času vlade Janeza Janše, ko je bil minister Andrej Vizjak, ki je naveden tudi kot prvi, ki bo v imenu vlade sodeloval v DZ. No, potem se je vlada zamenjala in zakon je bil potrjen, ko je že bila ministrica Anja Kopač Mrak. Skratka, če je zakon pripravila ena vlada, potrjen pa je bil pod drugo vlado, potem lahko sklepamo, da je šlo za dokaj širok konsenz. Pa da ne bo pomote, ključna člena (5. in 33.), priv ki določa kriterije in drugi, ki določa objavo razpisa januarja, sta bila že v osnovnem predlogu.

Nedvoumno je, da bo morebitna ponovitev razpisa septembra protizakonita. Ali si bo to Cerarjeva vlada privoščila, bomo še videli. Edina pot, da bo zadeva zakonita, je sprememba zakona. To se da narediti tudi v par dneh, če je volja. Ministrica kot opravičilo za pozen razpis omenja, da so bila sredstva v proračunu zagotovljena šele kasneje. No, če bi takrat hkrati vložila tudi spremembo zakonodaje, bi sedaj razpis lahko izvedli zakonito. Sicer nesmiselno in nesmotrno, ampak zakonito.

Ob vsem tem je popolnoma jasno kdo je tisti, ki bi si moral iskati novo službo. Ministrica! In, če bo imela težave jo dobiti, lahko pač nekaj časa dela tudi preko vavčerjev za osebno dopolnilno delo, ki jih ima tako rada.