Pred nekaj minutami je Grčija baje dosegla nov dogovor o finančni pomoči, tokrat težak 86 miljard EURov. Koliko je od tega svežega denarja, koliko reprogramiranja dolgov še ne vem, kot tudi ne, kakšnim vsem sprememba so se morali Grki zavezati. Ampak, ker gre osel le enkrat na led, se je potrebno vprašati, kakšno je zagotovilo, da bo tokratni, mislim da tretji, program res deloval, pri čemer je pa seveda prvi korak, da se dogovorjene spremembe sploh izvedejo. Namreč, še tako realen plan je zgolj črka na papirju, če se ne izvede.

In lep primer za to imamo v primeru stečaja podjetja T-2, ki je bil že začet, pa ga je nato sodišče preklicalo in pred dnevi višje, znova potrdilo. Zakaj je ta primer zanimiv? Ker je po poročanju podportala Financ sodišče ugotovilo, da dolžnik le deloma izvaja ukrepe po spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja, da cen ne prilagaja kot je obljubil, da ne racionalizira stroškov dela ampak jih viša, da dosega manj prihodkov od načrtovanih in da torej načrtovani ukrepi finančnega prestrukturiranja ne zadoščajo saj učinki v poslovnih rezultatih niso ustrezni.

V primeru T-2 so očitno v načrtu pripravili veliko lepih besed, prikazali svetle načrte in pozitivne bilance. Za realizacijo pa jim je očitno zmanjkalo bodisi volje ali energije, ali pa so že pri načrtovanju vedeli, da os eno pač besede, da pa bodo itak delali drugače. In, če je temu tako, je prav, da jih je višje sodišče poslalo v stečaj.

Že prav, da ima nekdo poslovne sanje, ampak naj jih uresničuje za svoj denar, ne pa za denar upnikov in/ali države. Če ima res dober poslovni načrt, potem naj si poišče investitorja, ki mu bo to verjel. Sicer je pa prav, da ga preko stečajnega postopka poišče država. Sam sem uporabnik T-2 storitev od njihovega samega začetka in vem, da imajo dobre storitve s katerimi sem zadovoljen. Zelo zadovoljen. In verjamem, da je utečeno podjetje z odličnimi storitvami pripravljen prevzeti marsikateri resen ponudnik telekomunikacijskih storitev, ki bo takšno delo nadaljeval in ga še naprej širil.

In upam, da bo popolnoma enak epilog doživela tudi tovarna Polzela, ki kolikor slišim, znova pri državi jamra za pomoč. Lani so jo dobili miljon pa še pol miljona konverzije terjatev v lastniški delež. Ali so izvedli, kar so takrat obljubili za ta miljon? Kdo bo preveril, ali so hvaležnost do davkoplačevalcev, ki smo to financirali, bila izkazana s spoštovanjem dogovora, ali pa so nas lepo povedano nategnili, kot pač lahko nategneš hlačne nogavice.

In ne nazadnje, katero je tisto sodišče, ki bo pri Grčiji preverilo, ali svoj kos sporazuma uresničujejo, ali pa smo znova priča bolj balkanskemu razumevanju dogovora. Kdo, bo Grčijo poslal v stečaj, če bo znova zgolj obljubila, nato pa imela, kot je Pahor lepo dejal za svojo vlado, implementacijski primankljaj.

PS: V nasprotju z površim pogledom je stečaj za marsikoga rešitev. Predvsem rešitev psihičnega mučenja povezanega z negotovostjo. Mučenje delavcev, upnikov in lastnikov. To, da se poslovno nekaj ne izzide, ni kriminal (kar pa ne pomeni, da v kakšni zgodbi ni vpleten tudi kriminal). Bolj kot bomo to kot družba sprejeli, lažje bo vsem začeti znova, z novimi idejami in svežim pristopom. In to kot družba rabimo, mar ne?