Potrebne reforme

Ključ reform, pa naj bo grških ali slovenskih je spraviti državo v pozitivno bilanco (vsaj v dobrih časih). Da ne porabiš več, kot zbereš, gledano iz vidika vlade oz. proračuna. Da ne porabiš več kot ustvariš, gledano iz vidika države. Seveda ima vlada problem tudi, če porabi več kot zbere, pa čeprav se v državi več ustvari kot porabi. Ampak je ta problem manjši, saj se potem država lahko zadolžuje doma, kar je precej bolj obvladljivo kot, če se v tujini. Ok, z nadnacionalnimi valutami razlika ni več tako velika, je pa vseeno.

Če pa je država negativna po obeh vidikih, je pa večji problem. In zgolj uravnoteženje proračuna ne zadošča. Potrebno je prestrukturirati tako ustvarjanje, kot porabo. No, zato se temu tudi reče “strukturne reforme”.

In tukaj je velik primanjkljaj tako v grški, kot tudi slovenski zgodbi. Pri nižanju stroškov, pa naj se sliši še tako smešno, ker v resnici smo tudi v tem zelo počasni v primerjavi z kakšno drugo državo, smo še vedno hitrejši, kot pri strukturnih reformah. Še najbližje temu, kar bi lahko označili za strukturno reformo je proces privatizacije in sanacija bančnega sistema. Marsikdo tega sploh ne vidi kot strukturna reforma, ampak je točno to. Z tem, da podjetja dobijo nove, odgovornejše lastnike, ki lahko izvedejo tudi ustrezna kapitalska vlaganja, se pričakuje višjo produktivnost in s tem več ustvarjenega. Morda še pomembnejši pa je vidik, da tuji lastniki, ki preko kakšnega prevzema spoznajo realno poslovno okolje Slovenije, lahko pritegnejo ali pač odslovijo, še kakšnega svojega sodržavljana.

Continue reading “Potrebne reforme”