Entries Tagged as ''

Pomoč Grčiji ali bankam?

Ob Grški tragediji se pogosto omenja, da sploh ne gre za pomoč Grčiji ampak predvsem nemškim in francoskim bankam. O tem recimo piše tudi Jože P. Damijan. Poglejmo kaj je res.

Grčija v zadnjem času beleži primarni proračunski presežek, kar pomeni, da so brez odplačevanja starih kreditov in obresti v plusu. V minus jih potiska torej odplačevanje starih kreditov in obresti. Predvsem obresti so tukaj problematične, ker, če se moraš zadolževati za pokrivanje obresti, pomeni da si v kreditni spirali iz katere je težko ven. In, če si v tej spirali, to vedo kreditodajalci, dvignejo obresti (ker je riziko večji) in spirala je še bolj strma.

Torej v bistvu ima JPD prav. Praktično ves denar Grčiji, gre za odplačevanje straih kreditov in obresti. Popularno rečeno, gre nemškim in francoskim bankam. No, resnica je malce drugačna, ampak ne bomo o tem cepidlačili.

[Read more →]

Spreminjanje strategije upravljanja državnega premoženja v DZ

Včeraj so na odboru za finance in monetarno poetiko(*) pričeli z obravnavo strategije upravljanja državnega premoženja. Skratka dokumenta, ki naj bi rešil vse zagate slovenskega slabega upravljaja, privatizacije in neprivatizacije. In še pred tem, se je, kajpak, začelo proceduralno mešanje megle. Okoli vprašanja, ali DZ sploh sme spreminjati strategijo, ki jo je v DZ poslala vlada.

Laično mnenje je, da DZ seveda lahko (z amandmaji) spremeni vsak dokument, ki ga obravnava. Pa naj bo to zakon, resolucija ali odlok. Nekako se to sliši popolnoma “naravno”. Ampak temu ni vedno tako. V posebnih primerih, lahko državni zbor le sprejme ali zavrne predlagane dokumente. Recimo v primeru imenovanja posameznih oseb na funkcije. Državni zbor ne more na listo za izvolitev enega sodnika  zamenjati z drugim. Ali pri ratifikaciji posameznih dokumentov. Ne more sprejeti odlok, da ratificira nek dokument ampak s spremembami. To ne gre.

[Read more →]

Balkanski posli

Grška Syriza in predsednik Cipras so popustili trojki. To jasno kaže njihov predlog. Popustili so pri davkih, popustili so pri penzijah. Nadaljevali bodo privatizacijo. Tako kot pri nas letališč, poleg tega pa tudi pristanišč in železnice, kar je v Sloveniji nepredstavljivo.

Stopnje DDVja ne bodo dvigali, bodo pa prestavili večino blaga v višjo, 23% stopnjo od česar si obetajo letos 680 miljonov, naslednje leto pa 2x več, ker bo to uvedeno celo leto. Pri penzijah bodo povišali prispevno stopnjo, se pravi bo efektivno delo bolj obdavčeno, upokojencem pa bodo povišali prispevek za zdravstvo, kar pa efektivno pomeni znižanje pokojnin. Nekaterih za 1%, drugih za 5%.

[Read more →]

Quo vadis neosocializem?

Že v svojem prejšnjem prispevku na temo Socialistična alternativa, sem izpostavil kako predvsem zaradi intelektualne lenobe socialisti rešitev vidijo zgolj v totalni revoluciji. Ne revoluciji, ampak totalni revoluciji. Vse kar je manj, bo pač vodilo v smer, kamor so pač peljale vse dosedanje socialistične utopije. V propad.

Poglejmo pa, kako ljubitelji socializma ocenjujejo dogajanja v Grčiji in, če želite, Venezueli, kot državi, v kateri so trenutno na oblasti pristaši socializma?

O dogajanju v Grčiji smo redno obveščeni v medijih. Grčija se trenutno pogaja z mednarodnimi inštitucijami (ki se jim ne sme reči trojka), okoli izpolnjevanja pogojev za pomoč in s tem povezanimi izplačili. Morda mediji pri nas izkrivljeno poročajo o stanju v Grčiji, ampak do mene ni prišla niti ena novica o tem, da bi v Grčiji nacionalizirali velika podjetja, da bi zasegli denar iz davčnih oaz in podobnih ukrepov.

In naša domača levica, ki bi rada uvajala socializem, zgolj tarna, kakšno krivica se Grčiji dela, da ji nagajata EU in še posebej Nemčija. No, podobno tarnanje slišimo tudi okoli Venezuele. Da jim zunanje sile otežujejo uvajanje svetlega socializma. Nisem pa slišal niti enega slovenskega levičarja, ki bi na glas povedal, da sta Cipras in Varoufakis eni navadni revi, ki si ne upata narediti tega, kar edino lahko pripelje svetlo socialistično prihodnost. Totalna revolucija.

Skratka, na eni strani imamo akademsko pridiganje, kako le totalna revolucija lahko uspe, na drugi strani pa jamranje, da hudobni tujci ne omogočajo počasnih sprememb.

Morda ne bi škodilo, da si socialisti enkrat za vselej razčistijo, ali je potrebna totalna revolucija ali postopno uvajanje. Če prvo, potem pričakujem, da bodo tudi Ciprasu to jasno povedali, in ga označili za neoliberalnega vojščaka velikega kapitala, ki je izdal socialistično misel, ker se pogaja z kapitalom, namesto da bi ga uničil. Če slednje, pa predlagam, da prenehajo uporabljati velike besede in pričnejo z malimi dejanji. Zakonodajni okvir omogoča zadruge, kooperative, delavsko soupravljanje, skupinsko kupovanje in planiranje. Na prostovoljni bazi. Zavihajte rokave in pričnite.

 

Socialistična alternativa

Ker verjamem, da se ni dobro zapirat v lastne miselne kroge, občasno zaidem tudi na “drugo stran”. Okrogla miza ob predstavitvi knjige Socialistična Alternativa avtorja Michaela Lebowitza je bil en takšen izlet na drugo stran. In ni mi bilo žal.

Simon Tecco, publicist in dober poznavalec družbenih gibanj v Latinski Ameriki, velik zagovornik socializma, je na osnovi svojih izkušenj iz južne amerike lepo opozoril na težave in napake, ki spremljajo uvedbo socializma, vključujoč nagajanje zunanjih držav. Zaključil pa je nekako z izraženo jezo, nad trenutnimi ljubitelji socializma, kot sta Podemos v Španij n ZL v Sloveniji. Jezen zato, ker po njegovo niso in ne zmorejo resne refleksije na pretekle poiskuse uvajanj socializma in s tem v naprej minirajo vse bodoče poiskuse. In ravno to pomanjkanje refleksije boli vsakega pravega pristaša socializma, kot je on sam, ker že v naprej na propad obsodi morebitno uveljavitev socializma.

[Read more →]

Načelnost in oslizmi

Državljanjanska lista (kdo?) je nekoč davno v Državni zbor predlagala paket zakonodaje za očiščenje politike. Paket, ki se ga je prijelo ime Mr. Muscolo, je vseboval zakone, ki naj bi obsojenim posameznikom preprečili kandidiranje na volitvah, urejal je možnost odpoklica poslancev in še par malenkosti. Priznam, podrobnosit ne poznam. Sam sem se v DZju bolj posvečal financam, na teh bolj pravičniško-etičnih točkah so se pa drugi kolegi angažirali.

[Read more →]

Grška tragedija

Grški premier Tsipras je v petek nagovoril parlament (uradni angleški prevod). Čeprav je bil govor v grščini, se ga splača pogledati predvsem zaradi neverbalne komunikacije. Da ne omenjam navdušeno ploskanje ministrov. Ok, razumem, da huronsko ploskajo gledalci, za poslance že malce manj. Ko pa prav navijaško ploskajo ministri, pa pride zavedanje, da gre tukaj za nek drugi svet, kjer je vse videno in povedano potrebno gledati skozi to optiko. Kjer nas dosedanje znanje in izkušnje bolj ovirajo kot pomagajo pri interpretaciji.


Zanimivo v govoru je, kako na samem začetku 3x omeni, da nič ne skriva pred parlamentarci in grškim ljudstvom. Saj si predstavljate otroka, ki vam pride povedat, da on pa nič ne skriva? Kako razumeti to izjavo v luči Junckerjevega odziva na Tsiprasov govor, kjer ga je enostavn obtožil, da ni povedal niti vse resnice o pogajanjih niti je vse res, kar je povedal? In potem ima Tsipras še potrebo povedati da nič ne skriva? No skriva vsaj nekaj, kar ni omenil v svojem govoru. Skriva plan B.  Seveda obstaja možnost, da B-plana sploh nima. Ampak izkušen politik kot je, ga ima. Če ne zaradi drugega zato da lažje doseže plan-A. In ga skriva? In pove, da nič ne skriva.

[Read more →]

Strokovno in strateško

Stroka (SDH) je svoje glede Telekoma povedala, odločitev pa prepustila vladi. In vladi (vsaj večini)to ni všeč. Ker oni SDHju polno zaupajo. Nenazadnje so bili ministri o postopkih povezanih z prodajo redno obveščeni, na seji NS SDHja pa sta sodelovala tudi minister in državni sekretar.

Vlada bo jutri sprejela končno odločitev. Če bodo delali kot govorijo, itak nimajo izbire, kot da strokovno odločitev uprave SDHja potrdijo. Če zavrnejo, pa bodo morali razložiti, zakaj na nepravilnosti, zaradi katerih sedaj ne bi potrdili, prej niso opozorili.

[Read more →]