Več kabin dvigala v enem jašku?

Ko sem prebral tole novico o uporabi magnetne levitacije v industriji dvigal, ki naj bi poleg horizontalnih premikov omogočila tudi več kabin dvigala v enem jašku, sem logično pomislil, zakaj to ne gre s standardno tehnologijo. Ta sprememba seveda ni trivialna. Če imaš lahko v istem jašku več kabin, imaš seveda lahko manj jaškov. S tem pa tudi manj prostora za le te v VSAKEM nadstropju, kar v visokih stavbah postane zelo pomembno, da ne rečem drago. Zmanjšanje seveda ni linearno. Dve kabini v enem jašku omogoča manj pretoka kot dve kabini v dveh jaških. Ampak vseeno.

In res, če malce razmislimo, ni nobene ovire da ne bi tudi v navadni tehnologiji, ki temelji oziroma boje rečeno visi na jeklenih zajlah, imeli več kabin v enem jašku. Za pretiravat res ni, ampak recimo tri bi pa komot spravili not. Rešitev je, da zajle niso vpete na sredini kabine, ampak na robovih. Če je problem težišče, pa to prav hud problem ne bi smel biti, ker se lahko ljudje v dvigalu vsi postavijo na eno stran, imaš lahko vpetje na dveh nasprotnih točkah. Pa to znova ne pomeni, da je potem potrebno več motorjev za vsako dvigalo, kar bi znova vse skupaj zakompliciralo.

Ampak takšnega dvigala v praksi še nisem zasledil niti slišal zanj. Slišal sem za rešitve, ko dajo dve kabini skupaj, in se tako hkrati pobira potnike v 1 in 2 nadstropju, ter jih odloži v 31 in 32 nadstropje. Tudi to malce poveča pretočnost, prinese pa tudi kar nekaj težav. Recimo čisto psiholoških. Da se dvigalo nekje ustavi, pa ne gre nihče not niti ven, traja pa precej časa. Ker gredo ven ali not pač v drugi kabini.

Živimo v svetu, kjer se je potrebno zavedati da praktično vsako dobro idejo je pred tabo imelo vsaj tisoč ljudi. Kar ne pomeni, da so jo tudi uspešno izvedli, ampak imeli so jo pa. Zato sem šel preveriti tudi to idejo. In ja ThyssenKrupp je leta 2003 to napovedal z velikimi besedami – TWIN – Two cars. One shaft. One quantum leap. No ideja je bila patentirana že leta 1931. Malce več o samem delovanju pa tule.