E-zdravje myAss

E-zdravje je projekt informatizacije zdravstvenega sistema, ki poteka že kar nekaj let in še kar nekaj let bo (takšni projekti se tipično niti ne zaključijo, ker nato sledi še vzdrževanje, nadgradnje,…) in je stal že par miljonov evrotov. Poglejmo, kako nam je olajšal življenje.

Vsake tri mesece moram v lekarno po zdravilo. Zato moram pred tem pridobiti recept, ki pa ga izdajajo le na pediatrični kliniki. Ker gre za rutinsko zadevo, najprej pokličeš in naročiš recept. Nato se naslednji dan odpraviš na pediatrično, kjer na sprejemu rečeš, da si prišel po recept, da ti sprintajo neke črtne kode. S katerimi greš v ambulanto, kjer ti dajo recept, ki ga je zdravnik že v naprej podpisal. In nato ta recept odnesem v lekarno. Kjer tega zdravila pač nimajo na zalogi (je dokaj redko in drago), in ga morajo naročiti. Zato pustim recept tam, in dobim en drug pildek. Ter se nato vrnem po zdravilo čez dan ali dva. En telefonski klic, pot na pediatrično in dve poti do lekarne. Vsake tri mesec. Za popolno rutinsko zadevo, ki ne vključuje nobenega pregleda niti pogovora z zdravnikom recimo.

Ampak to še ni vse. Za uporabo so potrebne še igle. No, te igle so tudi na recept. In jih tudi dajo za tri mesece. In je postopek podoben, le da ni potrebno predhodno klicati, recept lahko izda tudi osebni zdravnik pa v lekarni imajo jih tipično na zalogi. Imajo pa en drug hakeljc. Ker se da točno predvideti za koliko dni so, je ena bistra glava naštudirala, da se da v informacijski sistem vgraditi kontrolo, da ja ne bi dobil recepta, preden ti jih ne zmanjka (z par dni lufta). Ampak ker zdravilo ni točno za 3 mesece, nujno pride do desinhronizacije med zdravilom in iglami, in je poti treba opravljati posebej. In iz te kontrole je jasno, da imajo tako pri osebnem zdravniku, kot tudi na pediatrični direkten vpogled v to kdaj je bilo kaj izdano.

Da bi pa to silno informatiko izkoristili na način, da bi zdravilo naročil v lekarni, pa bi oni recept uredili po e-poti, to pač ne gre. Ali da bi celo sami ugotovili, kdaj bo potrebna nova doza in bi ga v lekarno le prišel prevzeti. To pač ne gre. To bi bila že znanstvena fantastika. Aja, pa par ljudi manj bi bilo zaposlenih.

No, zelo podobno bi lahko napisal tudi za drugo zdravilo, kjer pa so doze takšne, da zaloga zadošča za 6 mesecev, sicer je pa vse skupaj zelo podobno. In pa seveda letna napotnica za pediatrično. Vsako leto, je potrebno enkrat do osebne zdravnice, da napiše letno napotnico, ki jo nato odneseš na pediatrično. Tudi to se ne da poenostaviti. Da bi bila recimo napotnica trajna, ali da bi po izteku pediatrična kar sama kontaktirala osebnega zdravnika, če le ta pač že mora biti vključen, da je obveščen o dogajanju.

Vrhunec informatizacije sem bil seveda deležen pred meseci, ko jim informacijski sistem pač ni delal. In mi v sprejemni pisarni tistih kod niso mogli dati. In mi nato sestra ni mogla izdati že podpisanega recepta. In sem moral priti naslednji dan. Po recept, ki je bil že pripravljen in podpisan dva dni nazaj. Ker brez tistih črtnih kod oni pač recepta ne morejo izdati. Računalnik ne pusti.

Je pa zanimivo, da izgleda da zdravstvenih izkaznic več ni potrebno potrjevati na terminalu. Namreč ne vem več, kdaj sem jo nazadnje potrdil, pa nikoli ni bilo problema. Čeprav terminali tam še kar stojijo. In verjento nekdo zaračunava vzdrževanje.

Ampak bog ne daj, da bi kdo pomislil, da nimamo najboljšega zdravstvenega sistema na svetu. Morda. Ampak kar se tiče informacijske podpore pa lahko rečem le – my ass!