20 let peska v očeh
20 let, kakšno leto gor ali dol, nam politiki govorijo, kako se mora politika umakniti iz gospodarstva. Da je namesto tega potrebno uvesti korporativno upravljanje. Jasno definirati cilje in jim slediti. Da bodo državna podjetja delovala pozitivno, se razvijala, odpirala nova delovna mesta in da jih bomo nenazadnje, prodali po visoki ceni, nato pa z iztržkom bodisi poplačali dolgove, vložili v boljšo infrastrukturo ali kaj podobnega.
In v ta namen so se po kopici obljub začele dogajati spremembe. AUKN, ki svoje vloge ni izpolnil. Sprejet je bil prvi zakon o SDHju, vendar se je ustavilo pri klasifikaciji naložb. Sprejet je bil drugi zakon o SDH, pa se je ustavilo pri strategiji.
In za veliki finale, se je zgodil Mercator.In ko bi človek pričakoval, da se bo politika enotno pohvalila, morda z nekoliko grenkim priokusom, da je to sedaj dokaz, da je politika umaknila in prepustila upravljanje premoženja korporativnemu upravljanju, se je zgodilo popolnoma nasprotno. Bratušek, Židan, Dragonja, Erjavec, Cerar so v en glas prodajo ocenili kot napako in eden čez drugega zagotavljali, kaj vse bodo naredili, da se posel prekliče.