Osebno dopolnilno delo – vrednotnice (voucherji)

Po besedah aktualne ministrice Anje Kopač Mrak, niso želeli ob spremembi zakona o preprečevanju dela na črno le povišati kazni in poostriti nadzor, ampak so želeli še nekaj bolj pozitivnega. In našli so primer dopolnilnega osebnega dela, ter se odločili, da ga naredijo bolj prijaznega, manj birokratiziranega in bolj ugodnega. Ali jim je uspelo, pa naj presodi vsak sam.

V Državljanski listi smo tem spremembam nasprotovali. Za kakšne spremembe gre?

Do sedaj se je posameznik za osebno dopolnolno delo moral registrirati. In tudi po novem je temu tako. Omejene so vrste dela, predvsem na takšne, ki so običajne med fizičnimi osebami, se pravi pomoč v gospodinjstvu, inštrukcije, … sem pa sodi tudi nabiranje gozdnih pridelkov, domača obrt ipd…

Do sedaj je moral izvajalec za svojo storitev izdati račun, nato pa prihodke vsake 3 mesece prijaviti, od tega pa je plačal tudi dohodnino. Po zadnjih spremembah interventnega zakona o zdravstvu pa tudi zdravstveni prispevek v višini 6 pa še nekaj procentov. Po informacijah iz ministrstva, pa tega ni plačeval praktično nihče.

Po novi rešitvi, pa mora naročnik, se pravi tisti, ki naroči recimo pomoč na delu, za izvajalca kupiti vrednotnico, ki velja 1 mesec in stane 9 EUR, od česar gre 7 EUR za pokojninsko zavarovanje in 2 EUR za zdravstveno. Se pravi, če želi vaš sin imeti inštrukcije mora kupiti vrednotnico, če je tisti, ki inštrukcije izvaja registriran za osebno dopolnilno delo. Če pa inštrukcije izvaja kot s.p. ali popoldanski s.p. pa to seveda ni potrebno. Naročnik mora torej v naprej vedeti, kakšen status ima izvajalec.

Seveda pa ta vrednotnica ne razbremeni izvajalca obveze po izdajanju računa, niti poročanja o tem na DURS niti plačevanja dohodnine. Vse to ostaja, res pa se namesto na 3 mesece to po novem počne na 6 mesecev. Kar pomeni, da se bo količina papirjev povečala.

In, ker mora vrednotnico imeti naročnik, pride do kupa zanimivih situacij. Če recimo nekdo inštruira 3 hkrati, pomeni to 3 vrednotnice. Če narediš 100 ur inštrukcij z enim učencem v enem mesecu je to 1 vrednotnica, če jih narediš ravno tako 100 z 10 učenci, je to 10 vrednotnic. In s tem tudi 10x več prispevkov. In to so vse odstopanja od sistemskosti uveljavljenih rešitev, na kar sta opozarjala tako zakonodajno pravna služba DZ kot tudi zavod za zdravstveno zavarovanje.

Ampak pravi hakeljc je pa še nekje drugje. S tem, ko bo naročnik kupil vrednotnico, bo sporočil DURSu, da ta pa ta bo predvidoma pri njemu delal. In DURS bo tako imel osnovo, da izvajalca pobara, ali je izdal račun in plačal dohodnino. Ampak vrednotnica na ta način, kot je zamišljena, pač ni dokazilo, da je delo bilo dejansko opravljeno. In kot takšna neuporabna za dejanski nadzor. Je pa primerna za “ovadbo”.

Naj ob tem poudarim, da so v nekaterih EU državah ravno tako imeli sistem vrednotnic za podobne namene. Ampak tam si z vrednotnico dejansko plačal storitev. In jo je kupil naročnik, plačal z njo storitev in izvajalec jo vnovčil. Tam je bil krog sklenjen. Z plačilom vrednotnice so bili plačani VSI davki in prispevki. Vnovčena vrednotnica je bila tudi dokaz, da je nekaj bilo izvedeno. Ni bilo izdajanja računov in ne dodatnega poročanja. In plačilo davkov in prispevkov je bilo sorazmerno količini oz. vrednostni dela, kar je tudi pri vseh ostalih oblika dela. Ni bilo torej odstopa od sistemske rešitve. No, ampak tudi tam vrednotnice ukinjajo.

Ampak vsi te razlogi v bistvu niti niso bistveni. Sistem kot takšen, po mojem mnenju enostavno ne bo zaživel. Ja, nekaj jih bo bilo na začetku, potem se bodo pa po moje začeli pogovarjati bolj v smislu ali naj ti kupim vrednotnico, ali pa je to že vračunano v ceni? Pa naj si jo izvajalec kar sam kupi, če želi. Sploh pa brez široke medijske kampanje, večina za to sploh ne bo vedela. In za kampanjo nima ministrstvo pripravljenega nič denarja. Kako naj potem ljudje za to sploh zvedo???

In naj še dodam, da za vsako vrednotnico izvajalec pridobi 1 dodaten dan pokojninske dobe. Že kar vidim, kakšno bo to veselje izračunavanja kdaj gre lahko nekdo v penzijo.

In tako bo na koncu ostalo pri tem, da se je zakon sprejel, porabljenega je bilo četrt miljona za prilagajanje informacijske podpore in podobno, efekta bo pa prvih par mesecev par 10K EUR, potem bo pa zamrlo. In bo vse skupaj zvodenelo v to, da je ministrica poleg represivnih ukrepov imela v predlogu zakona še nekaj za svojo dušo ali bolj mirno spanje.

V drugem branju je v državnem zboru za odstranitev vrednotnic glasovalo 7 od 7 poslancev Državljanske liste. Manjkalo pa je kar 7 glasov SDS. Amandma z 39 proti 39 tako ni bil sprejet in ta po mojem mnenju slaba rešitev je ostala v zakonu.