Nikoli prav

Ko se je finančni minister Čufer odpravil na tki. roadshow, da izvede novo rundo zadolževanja, se je seveda s strani opozicije nanj zgrnil plaz očitkov, kako ta vlada in ta minister le zadolžujeteta Slovenijo. Groza! Uničil bo Slovenijo.

Ko pa se je minister Čufer vrnil nazaj, ne da bi zadolžitev uspela, se je nanj zgrnil plaz očitkov, iz iste strani kot prej, kako problematično je to, da se ni uspel zadolžiti.

Kako se je glibala obrestna mera Slovenskih 10 letnih obveznic.

Skratka, če se zadolži ni vredu. Če se ne zadolži, je še slabše. Kakšna je v takšnem primeru sploh zmagovita rešitev? No, temu se reče politični boj. Nasprotnik nikoli ne more nič narediti prav. Če bi nas Čufer uspel zadolžiti po polovični obrestni meri, pa bi potem poslušali, na kakšne vse vezane posle je pristal. Saj se spomnite še špekulacij pred meseci okoli vezave zadolževanja na prodajo Telekoma in podobne nebuloze.

Roadshow na ameriškem trgu je sicer v zadnjem času prvi uvedel Janez Šušteršič nato pa ga je še enkrat uspešno izvedel tudi zdajšnji minister Uroš Čufer. Pri tem zadnjem, pa so se po nekaterih informacijah odločili za prekinitev zaradi neugodnih premikov na mednarodnih finančnih trgih. Zaradi lanske preventivne zadolžitve, s tem Slovenija ni ogrožena in zato sklenitev posla ni bila nujna. PA da ne bo pomote. Zadolžitev bi komot lahko izvedli, ampak po malce višji obrestni meri, še vedno pa nižji kot sta bili zadnji dve zadolžitvi v ameriki. Graf tudi lepo pokaže tale zadnji skok, zaradi katerega se minister ni odločil za izvedbo zadolžitve. V nadaljevanju lahko spremljate tale graf in potem ocenite ali se je minister Čufer pravilno odločil.

Pa da ne bo pomote. Zadolžitev Slovenije je previsoka. Obresti nam poberejo že več kot desetino proračuna. In tako to več ne bo šlo prav dolgo. Ampak za to ni primarno odgovoren finančni minister, ki sicer organizira pripravo proračuna. To, koliko stroškov bomo imeli iz proračuna načrtujejo vsi ministri, predsednica vlade pa mora to nekako uskladiti, da se zapre v predvidene okvire. Trenutno se gibljemo v območju okoli miljarde EUR primankljaja. In toliko se je potrebno potem vsako leto na novo zadolžiti, plus seveda za zapadle dolgove preteklih zadolžitev, ki v tekočem letu zapadejo.

In tudi takrat, ko bomo proračun uspeli uravnotežit, ko ne bomo imeli proračunskega primankjaja, se bo potrebno zadolževati za poplačilo zapadlih dolgov. Kritika posamezne zadolžitve je tako popolnoma nesmiselna. Posamezna zadolžitev je le simptom dolgotrajne bolezni javnih financ, za katero je seveda delno soodgovoren tudi trenutni finančni minister, ampak še bolj pa vsi pred njim. Seveda pa ni potrebno nobene podobne milosti pri obravnavanju proračunskega primankljaja.

Sicer pa tehnično samo upravljanje z dolgom izvaja zakladnica v okviru ministrstva za finance. In pred leti, ko sem še aktivno spremljal forum na Financah, se je tam občasno oglašal tudi nekdo iz zakladnice in nam dal vpogled v način njihovega dela. In takrat sem dobil vtis, da res delujejo visoko strokovno in nepolitično. In ja, sedaj ko se s tem srečujem malce bolj profesionalno, se je ta vtis le potrdil. Žal pa to ne pomaga prav veliko, pri samem proračunu in njegovem primankljaju, razen skozi nižje obresti, čeprav se tudi to zadnje čase meri zelo hitro že v miljonih.