Kako do bolj kvalitetnih poslancev

V zadnjem času se je ponovno postavilo vprašanje okoli volilnega sistema. Glavni protagonist uvedbe večinskega sistema je SDS. In pri tem vstrajno ponavljajo, da edino večinski sistem zagotavlja, da ima vsak volilni okraj svojega poslanca, kar potem tolmačijo, da tudi vsak volilec ve, koga je izvolil in lahko potem izvaja ustrezen nadzor nad njegovim delom. Poudarjajo tudi, da se bo na ta način bolj volilo poslance in manj stranke.

Res je, da ima v večinskem sistemu dejansko vsak volilni okraj svojega poslanca. Ampak to še zdaleč ne pomeni, da ima tudi vsak volilec svojega predstavnika. V Sloveniji se dejansko volitve dobivajo z TV nastopi na državnem nivoju. In tipično je dokaj nepomembno, razen redkih izjem, kdo dejansko kandidira. In tudi večinski sistem tega ne bo spremenil. Od 88 kandidatov za poslance jih na TV praviloma 87 ne bo nastopalo. Morda bo pri kakšni stranki drugače, in bosta nastopila dva ali največ tri.

Vse skupaj v Sloveniji se zreducira na odločanje, ali si za Janšo, Kučana, Viranta ali morda Jankovića. Seveda ima tudi lokalni kandidat malce vpliva, ampak še zdaleč ne toliko, kot nosilec liste. Nenazadnje, sem sam lep primer tega, ker sem kandidiral v Domžalah 2, v Domžalah 1 pa g. Virant. In ja, svoj uspeh lahko pripišem predvsem njemu, saj sam (še) nisem bil poznan.

Kar pomeni, da bo v nekem okraju se volilec odločal za “leve” ali “desne“, in pač obkrožil pravega kandidata, v glavnem ne glede na to, kdo bo dejansko kandidiral. To le pomeni, da bodo velike stranke morale izbirati predvsem kandidate, ki ne bodo sporni. In zaradi lastnih strankarskih interesov takšne, ki so vodljivi in zvesti. Naj še dodam, da nek “levi” volilec, ne bo nikoli vzel morebiti “desnega” izvoljenega kandidata za svojega. In seveda tudi obratno. Kar dejansko pomeni, da bo malce manj kot pol ljudi, bilo brez poslanca, ki bi ga šteli za “svojega”.

Dejansko zelo podobno poteka tudi v sedanjem sistemu. Voli se neke kandidate, predvsem glede na izbiro stranke oz. nosilca. Res pa je, da glasovi v posameznem okraju, ki ne pripomorejo k izvolitvi poslanca v tistem okraju, se naprej prenesejo na enoto in pomagajo izvoliti kandidata iz iste liste v drugem okraju. Tako ima potem volilec vseeno lahko občutek, da njegov glas ni šel v nič, da je pač bil izvoljen nekdo iz njegove liste, vendar v drugem okraju.

Seveda pa v trenutnem sistemu stranke vedo, kje imajo “močne” okraje, kjer imajo kandidati iz liste večje možnosti izvolitve. Kar potem strankam omogoča, da z ustrezno postavitvijo kandidatov v okraje, dejansko določijo, kdo bo izvoljen in kdo ne, kar vodi v strankokracijo – se pravi da je lojalnost stranki pred kvaliteto kandidata. Je pa res, da to lahko izvajajo le stare stranke. Nove pač še ne vedo, kateri okraji so “močni”.

Oba sistema, tako večinski kot trenutni torej vodita k poslušnim in stranki oz. šefu lojalnim poslancem, ki predvsem izvajajo strankarsko politiko in manj razmišljajo s svojo glavo. Kar pa nekako ni niti v skladu z ustavo niti pričakovanji volilcev. Zato se pogovarjamo o spremembi volilnega sistema, v smeri, da bi dejansko volilec lahko znotraj posamezne liste svoj glas namenil konkretnemu kandidatu.

Posamezna lista bo imela v vsaki enoti 11 kandidatov kar pomeni da bo na glasovnici par 10 kandidatov, lepo grupirani po listah. Volilec bo, v skladu s svojim prepričanjem si izbral svojo listo, tako kot je tudi v obeh ostalih sistemih, nato pa bo znotraj kandidatov na listi, si izbral svojega kandidata. Kar bi moralo pomeniti, da bo izbranih več samostojnih ljudi, ki imajo ugled med ljudmi in so v življenju že nekaj dosegli.

Nekaj podobnega se že izvaja pri volitvah v evropski parlament in se je uporabljalo pri prvih demokratičnih volitvah v RS.

Gre torej za sistem, ki po eni strani upošteva realnost slovenskih volitev, se pravi da se ljudje odločajo za stranke oz. njih nosilce, po drugi strani pa se da volilcem dejansko in ne le navidezno možnost izbire kandidatov. Račun za to je sicer nekoliko kompleksnejša glasovnica. Res pa je, da se tudi to da poenostaviti na način, da se recimo voli predvsem stranka, če želiš, pa lahko vpišeš tudi preferiranega kandidata. Takšen sistem bi omogočal tudi glasovanje za vse kandidate na področju celotne države.

Moram pa na koncu dodati še nekaj. Glede na zadnje koalicijske dogovore okoli koalicijskega sporazuma, se dejansko začenjam spraševati, ali pa ne bi, v smislu učinkovitosti delovanja bilo za nek omejen čas tudi podpreti večinski volilni sistem, ki sem mu sicer izjemno nenaklonjen. Sam verjamem, da je proporcionalni sistem bolj pošten, saj dejansko omogoča izvolitev tudi manjšim listam. da se v parlamentu sliši glas tudi družbenih manjšin in ne le dveh glavnih kričačev.

4 Responses to “Kako do bolj kvalitetnih poslancev”

  1. Upam, da preferenčni glas spravite skozi.
    Da začasni ukrepi ne bi bili začasni, ti je pa verjetno jasno…

  2. Marko, ni volilnega sistema, kjer stranke ne bi imele vpliva na to, kdo bo izvoljen. Celo v diktaturi ne. Saj zato stranke so. Ne moremo imeti parlamentarne demokracije brez strank.

    Sam, najbrž nekoliko naivno, menim, da je glavni problem prav razdrobljenost strank. Cela država postane ujetnik stranke, ki je prejela 4% volilnih glasov. Se strinjam, da je lepo, če so v parlamentu zastopani vsi, vendar imam pogosto občutek, da so nekatere stranke bolj sindikati kot stranke.

    Ne bi se tako bal večinskega volilnega sistema, kjer zmagovalec dobi tako rekoč vse. Kajti dobi tudi odgovornost. Če bodo stvari dokončno zavozili, bo vsaj jasno, kdo jih je zavozil. Mislim, da smo jih že zavozili, še vedno pa ne vemo, kdo jih je zavozil.

    V koalicijah, ki jih imamo, prav vseh, se vedno sklepajo kompromisi, ki pa so prepogosto gnili kompromisi. Ker si nekoč bil v bospodarstvu, najbrž veš, da s kompromisi v gospodarstvu največkrat ne uspeš.

    Ja, saj poznam tisto, da država ni podjetje. Ampak zgodovina nam dokazuje, da tudi države napredujejo samo s skrajno odločno politiko.

  3. G. Marko lepo pozdravljen,
    kako vas lahko kontaktiram? Imam prošnjo.
    Lp, iztok

  4. marko.pavlisic @ dz-rs.si je moj email.