Prožno, vitko in predvsem poskočno gospodarstvo

Karikature so ponavadi dobro umeščene v časopisih, in sicer tako, da povedo bistveno več, kot bi povedale samostojno. Ali pa povedo to, kar se ne sme povedati. Zgodi pa se tudi, da pride karikatura prav tudi tistemu, ki je ni naročil. Tale v zadnjih Financah, je kot nalašč za to, kar sem povedal na zadnjem vrhu koalicije na Brdu, ko smo se pogovarjali o novem koalicijskem dogovoru.

(finance.si)

V zadnjem času se v Sloveniji pojavlja kopica raznih “alternativnih” gospodarskih pristopov. V navednice sem dal, ker dejansko ne gre za nič alternativnega, nič novega, ampak večinoma za pristope, ki imajo, če ne pri nas, pa vsaj v svetu, že kar dolgo brado. Gre za nove poslovne modele, npr. start-upe, kjer se zbere ekipa okoli ideje, nato pa pripeljejo projekt do določene faze, ko potem z njim poiskušajo navdušiti investitorje. S tako zbranim denarjem, nato pokrijejo fazo ali dve, če projekt uspe, pa gre ponavadi za velike dobičke. V veliki meri, jih pokasirajo investitorji, ampak tudi začetni zanesenjaki ponavadi ne ostanejo ravno praznih rok. Za razliko od bolj klasičnega pristopa, kjer se vlaga v relativno zihr projekt, je tukaj jasno, da gre za zelo tvegano naložbo. Bolj po sistemu, da najprej skočiš, šele nato rečeš hop. Pa ne sedaj to vzeti kot nekaj slabšalnega.

Potem imamo nove oblike sodelovanje. Kooperative in/ali zadruge. Kjer se bolj kot na lastništvu, daje poudarek članstvu. In potem s tem povezano tudi samo delovanje pa tudi delitev morebitnega dobička. Čisto tako, za občutek, tukaj je seznam 300 kooperativ po celem svetu. Kolikor mi je znano, imamo v Sloveniji že vso potrebno zakonodajo, ki vse to omogoča. Potrebno je le preiti od ideje k dejanjem. lep primer, o katerem sem zadnjič pisal, je pobuda Skupaj za knjigo. Zgodba sicer postaja čedalje bolj zanimiva, ampak idejo še vedno podpiram. Naj pa tisti, ki jo bodo podprli tudi finančno, dobro razmislijo, s kom delajo skupaj posel.

In pa socialno podjetništvo. Ok, da nečemu rečeš, da je podjetništvo, potem mora po moje laufati brez subvencij države (lahko pa izvaja določene storitve za državo). Ampak ne bom tega tukaj naprej razglabljal, je pa to vsekakor ena od oblik delovanja, ki bodo v prihodnje malce bolj prisotne.

Pa še crowdfunding moram omeniti.

Roko na srce, nobena od teh štirih novih oblik podjetništva, po mojem mnenju kratkoročno ne bo bistveno spremenila gospodarske slike Slovenije. Lahko pa, na dlajši rok, pomeni marsikomu delo in socialno varnost, zato je prav, da naredmi vse, da se jim odstrani vsa nepotrebna polena, ki jim morebiti ležijo pred nogami.

Me pa vsakič znova preseneča, kako so zagovorniki teh “novih” oblik dokaj tipično nenaklonjenju spreminjanju starih poslovnih modelov, oblik sodelovanja in tehnologij. Privatizacijo imam v mislih. Slovenija ima še vedno, relativno veliko, vendar pa čedalje manj, kapitala, v podjetjih v državni lasti. Ki so tipično, bodisi monopolistična in dosegajo večji ali manjši dobiček, bodisi poslujejo v najboljšem primeru z nulo. Seveda ustvarjajo, ampak nekega preboja na svojem področju pa ne delajo, ampak bolj životarijo. Ker pa gre svet naprej, to pomeni, da na dolgi rok pač umirajo.

In ravno ta nelogičnost, o na eni strani deklarativno podpiraš NOVO, na drugi strani pa deluješ tako da podpiraš STARO, me bega. Tako enostavno ne gre! Oziroma gre, je pa to izkaz tega, da govoriš eno, in delaš drugo. In ja, točno to kaže tista karikatura iz Financ. Želimo si vitkega in naprednega gospodarstva, ki bo lahkotno preskočilo brezno gospodarske krize, ki je čedalje manj globalna, in čedalje bolj lokalna. Pitamo pa dinozavra, ki ne le da ne more skakati, še hoditi se mu ne da več.

S sanacijo bančnega sistema, imamo v bankah relativno veliko hrane, za naše dinozavre. In samo upamo lahko, da jo bomo uporabili na način, da bo moral dinozaver najprej čez prepad, šele nato, pa ga bomo nakrmili. In ko bo skakal čez prepad, se bo lahko tudi otresel raznoraznih pijavk, že pred tem, pa bo lahko odvrgel tudi vso staro dlako in blato, ki se lepi po njem. Ker, če ga bomo nakrmili na tej strani, potem se to ne bo končalo dobro. Niti za banke, niti za dinozavra, še za prepad ne.