Iz Večera so me zaprosili, da nekajnapišem na temo UTDja pa sem napisal :-))

Univerzalni temeljni dohodek – UTD je v slovenskem prostoru že kar nekaj časa prisotna tema. Res pa bolj v civilno-družbenih sferah kot v sami politiki. Za kaj gre? Zagotoviti vsakemu državljanu brezpogojni dohodek, ki mu omogoča, čim dostojnejše, preživetje. Takšen zajamčen dohodek prinaša veliko pozitivnih rezultatov. Kot prvo zagotavlja socialno varnost, saj vsak posameznik ve, da tudi v primeru izgube službe njegova eksistenca ne bo ogrožena. S tem pa posameznik postaja tudi manj materialno vezan na delodajalca in se lažje postavi za svoje pravice. Rezultat je torej bolj svoboden posameznik, ki lažje uresničuje svoje življenske interese.

Seveda pa pri vprašanju UTD ne moremo mimo vprašanja, kako naj zagotovimo njegovo financiranje. Že enostaven izračun pokaže, da v primeru Slovenije govorimo o miljardnih zneskih. 2 milijona državljanov x 300 EUR / mesec x 12 mesec = 7,2 milijarde. Kar je 36x več, kot bo predvideno učinek nepremičninskega davka na državni proračun. In kar bistveno presega recimo dobiček, ki ga v enem letu ustvarijo podjetja v Sloveniji. Skratka tudi, če bi bila stopnja obdavčitve dobička 100% to še vedno ne bi zagotovilo dovolj velikega finančnega vira za zagotovitev UTD vsem prebivalcem.

Problem zagotavljanja ustreznih finančnih virov je nekoliko lažji v državah, kjer denar črpajo iz same zemlje, ponavadi v obliki nafte. Primer je recimo Aljaska. Vendar je tam znesek UTD leta 2012 dosegel manj kot 900$ na leto na prebivalca. Verjetno se lahko strinjamo, da ta znesek bolj podoben socialni pomoči kot brezpogojnemu dohodku, ki vsakemu zagotavlja dostojno preživetje.

Temeljno vprašanje, ki ga je torej potrebno pri vprašanju o UTD rešiti je, kaj sploh želimo z njim doseči. Ali gre le za socialno pomoč ali pa dejansko za dohodek, ki naj zagotavlja dostojno življenje vsakomur?

Kot pogost razlog za uvedbo UTD se navaja dohodkovna enakost, ki naj bi jo UTD krepil, to pa se predstavlja kot nekaj samo po sebi dobrega. Vendar je dejstvo, da je Slovenija med državami z najnižjim ginijevim koeficientom. Ali nas to dejstvo dela tudi najbolj srečne in zadovoljne? Bolj kot bolj neenake avstrijce, nemce ali švicarje?

V ustavi imamo zapisano, da je Slovenija socialna država. Vendar se je po mojem mnenju ta sociala prehudo razrasla. Praktično ga ni zakona, ki ne bi vseboval tudi nekaj iz tega področja. Pa tu nimam v mislih le progresivne obdavčitve, otroških dodatkov, socialnih podpor, lestvic pri plačevanju vrtca ampak tudi recimo energetski zakon. In vprašanje je, ali ta nepreglednost in razdrobljenost, dejansko pomeni manj socialne države kot se zdi da jo imamo? Ali ne bi bilo bolje, če bi vsakemu državljanu zagotovili dovolj visok dohodek, da bi lahko plačal polno ceno vrtca.

Možnost za uvedbo UTD v Sloveniji, kjer smo bolj revni z nafto in plinom, torej vidim predvsem v smislu, da le ta zamenja vse dosedanje inštrumente socialne države. Vključujoč način plačevanja vrtca na primer. S tem se lahko zelo poenostavi marsikatera zakonodaja in se omogoči bolj fokusirano s tem pa tudi produktivnejše delo. Jasno namreč postane da šole izobražujejo, vrtci vzgajajo, v podjetjih se dela, v bolnicah zdravi. Ne pa tako kot sedaj, ko ima vsak zraven še nekaj iz področja socialne države, in je to pogosto izgovor, da pa svojega osnovnega dela ne opravijo tako kot je treba, saj so poleg tega zasledovali še cilje socialne države. In potem imamo v vseh porah države socialno državo, ki pa jo hkrati duši manjša produktivnost. In manjša produktivnost ne pomeni nič drugega, kot to, da manj ustvariš. In manj kot ustvariš, manj lahko deliš.

Zamenjava vseh inštrumentov socialne države z UTD seveda pomeni, da odpade kup opravil, ki so dosedaj povezana z zagotavljanjem socialne države. Odpadejo vloge za otroške dodatke, za znižano plačilo vrtca, za subvencioniranje cene najemnin. In obravnava teh vlog. In pisanje odločb. S tem se sprosti ogromno delovne energije tistih, ki so do sedaj se s tem ukvarjali in se lahko preusmerijo v gospodarstvo. Več produktivnih delavcev v gospodarstvu, več pobranih davkov, več virov za zagotavljanje UTD.

Res pa je, da si v trenutnih gospodarskih razmerah težko predstavljam, da bi lahko v gospodarstvu zaposlili te, ki bi na ta račun v javnem sektorju ostali brez zaposlitve. Še tisti, ki so delo izgubili v gospodarstvu, težko najdejo novo zaposlitev.

UTD je vsekakor ideja vredna razmisleka. Vendar, da bi bila realno izvedljiva, potrebujemo visoko produktivno gospodarstvo, ki bo lahko zagotovilo potrebne vire, tako za financiranje kot tudi za zaposlitev tistih, ki bi jih ta poenostavitev delovanja socialne države razbremenila njihovega dosedanjega dela. Za visoko produktivno gospodarstvo pa je potrebno v prvi vrsti realno, in ne deklarativno, postati družba znanja ter omogočiti nove investicije v nove poslovne procese, proizvodne linije in produkte. Za to pa je potreben kapital.

Nekaj kapitala še imamo na voljo v obliki podjetij v državni lasti, vendar je le ta vezan v stare poslovne procese, proizvodnje linije in produkte. Si ga upamo, preko privatizacije, sprostiti? Ali pa smo prepričani, da je to kar imamo, že ta maksimum, česar smo sposobni s tem kapitalom ustvariti? Sam sem prepričan, da zmoremo tudi bolje. Da smo sposobni omogočiti prijazno poslovno okolje, ki bo omogočalo plemenititi ne le domač ampak tudi tuj kapital, s tem pa omogočilo tudi realizacijo sedaj še vedno dokaj utopične ideje o univerzalnem temeljnem dohodku, ki vsakemu državljanju zagotavlja dostojno življenje ne le preživetje.