Entries Tagged as ''

Nikoli prav

Ko se je finančni minister Čufer odpravil na tki. roadshow, da izvede novo rundo zadolževanja, se je seveda s strani opozicije nanj zgrnil plaz očitkov, kako ta vlada in ta minister le zadolžujeteta Slovenijo. Groza! Uničil bo Slovenijo.

Ko pa se je minister Čufer vrnil nazaj, ne da bi zadolžitev uspela, se je nanj zgrnil plaz očitkov, iz iste strani kot prej, kako problematično je to, da se ni uspel zadolžiti.

Kako se je glibala obrestna mera Slovenskih 10 letnih obveznic.

Skratka, če se zadolži ni vredu. Če se ne zadolži, je še slabše. Kakšna je v takšnem primeru sploh zmagovita rešitev? No, temu se reče politični boj. Nasprotnik nikoli ne more nič narediti prav. Če bi nas Čufer uspel zadolžiti po polovični obrestni meri, pa bi potem poslušali, na kakšne vse vezane posle je pristal. Saj se spomnite še špekulacij pred meseci okoli vezave zadolževanja na prodajo Telekoma in podobne nebuloze.

[Read more →]

Kako do bolj kvalitetnih poslancev

V zadnjem času se je ponovno postavilo vprašanje okoli volilnega sistema. Glavni protagonist uvedbe večinskega sistema je SDS. In pri tem vstrajno ponavljajo, da edino večinski sistem zagotavlja, da ima vsak volilni okraj svojega poslanca, kar potem tolmačijo, da tudi vsak volilec ve, koga je izvolil in lahko potem izvaja ustrezen nadzor nad njegovim delom. Poudarjajo tudi, da se bo na ta način bolj volilo poslance in manj stranke.

Res je, da ima v večinskem sistemu dejansko vsak volilni okraj svojega poslanca. Ampak to še zdaleč ne pomeni, da ima tudi vsak volilec svojega predstavnika. V Sloveniji se dejansko volitve dobivajo z TV nastopi na državnem nivoju. In tipično je dokaj nepomembno, razen redkih izjem, kdo dejansko kandidira. In tudi večinski sistem tega ne bo spremenil. Od 88 kandidatov za poslance jih na TV praviloma 87 ne bo nastopalo. Morda bo pri kakšni stranki drugače, in bosta nastopila dva ali največ tri.

[Read more →]

Prožno, vitko in predvsem poskočno gospodarstvo

Karikature so ponavadi dobro umeščene v časopisih, in sicer tako, da povedo bistveno več, kot bi povedale samostojno. Ali pa povedo to, kar se ne sme povedati. Zgodi pa se tudi, da pride karikatura prav tudi tistemu, ki je ni naročil. Tale v zadnjih Financah, je kot nalašč za to, kar sem povedal na zadnjem vrhu koalicije na Brdu, ko smo se pogovarjali o novem koalicijskem dogovoru.

(finance.si)

V zadnjem času se v Sloveniji pojavlja kopica raznih “alternativnih” gospodarskih pristopov. V navednice sem dal, ker dejansko ne gre za nič alternativnega, nič novega, ampak večinoma za pristope, ki imajo, če ne pri nas, pa vsaj v svetu, že kar dolgo brado. Gre za nove poslovne modele, npr. start-upe, kjer se zbere ekipa okoli ideje, nato pa pripeljejo projekt do določene faze, ko potem z njim poiskušajo navdušiti investitorje. S tako zbranim denarjem, nato pokrijejo fazo ali dve, če projekt uspe, pa gre ponavadi za velike dobičke. V veliki meri, jih pokasirajo investitorji, ampak tudi začetni zanesenjaki ponavadi ne ostanejo ravno praznih rok. Za razliko od bolj klasičnega pristopa, kjer se vlaga v relativno zihr projekt, je tukaj jasno, da gre za zelo tvegano naložbo. Bolj po sistemu, da najprej skočiš, šele nato rečeš hop. Pa ne sedaj to vzeti kot nekaj slabšalnega.

[Read more →]

Recenziran ali revidiran investicijski program TEŠ6

V Državnem zboru smo danes drugič obravnavali problem projekta TEŠ6. Opozicija je tokrat spraševala ali vlada obvladuje to investicijo, glede na informacije, da se naj bi končna vrednost povišala na 1,4 miljarde EUR. Z NIP5 (noveliran investicijski program 5) je vrednost zakoličil na 1,3 miljarde. In to cifro iz NIP5 zelo rad uporablja mag. Vizjak, ki je, mimogrede, bil resorni minister, ko se je TEŠ6 začel. Ob tem seveda ne pozabi povedati, da je bil NIP5 RECENZIRAN. In ja, bil je recenzirano s strani KPMG iz Ljubljane.

Ne vem kako si vi predstavljate izjavo da je nekaj takšnega kot je NIP v vrednosti 1,3 miljarde EUR recenzirano? Jaz si to predstavljam nekako tako, kot se revidira računovodske izkaze. Revizor pregleda računovodske izkaze, in izvede pregled dokumentov, do takšne mere, da lahko v skladu s smernicami za revizijo z dovoljšnjo verjetnostjo izda svoje revizorsko mnenje. Ali so računovodski izkazi po njegovem mnenju korektni ali pač ne.

No, v tem primeru temu ni tako.

[Read more →]

Stališče okoli projekta TEŠ6

V Državnem zboru, imamo danes debato o tem, ali vlada obvladuje projekt TEŠ6 ali ne in ne o vprašanju, ali projekt dokončati ali ne. No, pa saj je vse v glavnem povedan v stališču, ki sem ga pripravil za našo poslansko skupino.


Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.

Veseli bi bili, če bi bila zgodba o šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj le še en okostnjak, ki je padel iz omare na pleča te vlade. Ne gre za okostnjak iz omare ampak kar za omaro okostnjakov. Okostjaki so se začeli v tej TEŠ6 omari nabirati tri vladne mandate nazaj.

V letih 2005-2008 je bil izbran glavni izvajalec, Alstom, izvedeno plačilo rezervacijske pogodbe in na koncu podpis pogodbe z Alstomom. In dobili smo NIP1 v vrednosti milijarde in 70 miljonov.

S Pahorjevo vlado je zavel nov veter v tem projektu. NIP2 1,4 miljarde, NIP3 1,150 miljonov, NIP4 – 1,3 miljarde.

[Read more →]

Socialni kapitalizem

Ondan sem prebral zanimiv prispevek v Delu, kjer direktor hotela želi izstopiti iz podjetja Protej, ki je sicer lastnik hotela, katerega direktor je. Gre za skromnejšega gospoda, kar jasno kaže njegova želja:

Zaradi tega me ne zanima sedanja vrednost mojega deleža, ampak želim imeti povrnjen le osnovni vložek, revaloriziran z inflacijskim faktorjem.

Gospoda ne zanimajo visoki dobički, želi le z inflacijo revalorizirana vrednost vložka. Gospod po pisanju Dela, tudi ugotavlja, da je družba, v kateri je lastnik, postala navadna tajkunska družba.

[Read more →]

Slovenski holdingi

Pred dnevi je bil v Financah objavljen članek Kulturniki oddali ponudbo za Mladinsko knjigo Založbo. Saj se spomnimo. MKZ je prešla v last bank (Abanke, NLB, Hypo,…) po stečaju Zvona 2. Konzorcij bank ima 69% delež. Ob prvi napovedi prodaje, so se med, predvsem kulturniškimi, krogi pojavile ideje, da je MKZ več kot podjetje. Da gre za največjo knjižno založbo in distribucijo, tako rekoč kulturni krvni obtok Slovenije.

In ravno zaradi tega sem vesel te akcije kulturnikov (za kar jih označujejo Finance), ki so ustanovili delniško družbo SKUPAJ ZA KNJIGO upravljanje z naložbami d.d. z 26.000 EUR ustanovnega kapitala. Ta denar seveda ne zadošča za nakup MKZ, zato v družbi načrtujejo dokapitalizacijo. Gre za nekaj popolnoma običajnega v razvitem tržnem kapitalizmu, kjer z dobro idejo zbereš denar in jo realiziraš.

[Read more →]

Leto 2013 v gibanju

Ponovno je čas da opravim bilanco. Podatki so v glavnem iz Garmin Sport Trackerja, kamor več ali manj vestno beležim moje ture, ker to pač Garmin ura dela sama. Lahko pa da je kdaj kaj izpadlo, ampak večina je zabeležena. Včasih, ko jo pozabim napolniti pa z endomondotom zabeležim, pa pol prenesem.

Številka v oklepaju pomeni, kolikokrat sem podobno aktivnost opravileta 2012 oz. 2011.

  • Zabeležil sem 16 smučarskih dni (23, 18) par polnih, par pa večernih, ki pa so toliko bolj intenzivni.
  • 26 kolesarskih tur (56, 86) med njimi Veliko planino, Krvavec in Vršič. Sicer pa kot ponavadi v glavnem na Dobeno in okoli.
  • 21x (23, 16) sem odšel peš na sprehod ali pohod – od bližnjega gozda, pa Rašica, Storžič, Bornova pot, Krn,…
  • 35x (38, 15) sem šel tečt, tipično kakšnih 5 km.

Vse skupaj to pomeni 98 (140, 135) gibalnih dni. Kar je precej manj kot lani. In v glavnem je to cena menjave službe, se pravi politike. Aja, pa letos v vsoto niso všteta gonjenja sobnega kolesa. Ampak prav veliko jih ni bilo. Morda 5 do 10.

Čeprav nisem za novo leto sprejel nobenih zaobljub povezanih z tem, me so te podatki malce pretresli in vsekakor se bom potrudil, da bi bilo ob letu osorej drugače. Koristi športa iz razno raznih vidikov vsekakor odtehtajo marsikatero drugo ne tolk nujno opravilo.

Zadnje pomladansko smučanje sem opravil 19.3. na Krvavcu, prvo zimsko pa 1.12. na Rogli. Prva kolesarska tura je bila 13.4., zadnja pa 22.9.

http://www.endomondo.com/profile/1804303

 

O UTD

Iz Večera so me zaprosili, da nekajnapišem na temo UTDja pa sem napisal :-))

Univerzalni temeljni dohodek – UTD je v slovenskem prostoru že kar nekaj časa prisotna tema. Res pa bolj v civilno-družbenih sferah kot v sami politiki. Za kaj gre? Zagotoviti vsakemu državljanu brezpogojni dohodek, ki mu omogoča, čim dostojnejše, preživetje. Takšen zajamčen dohodek prinaša veliko pozitivnih rezultatov. Kot prvo zagotavlja socialno varnost, saj vsak posameznik ve, da tudi v primeru izgube službe njegova eksistenca ne bo ogrožena. S tem pa posameznik postaja tudi manj materialno vezan na delodajalca in se lažje postavi za svoje pravice. Rezultat je torej bolj svoboden posameznik, ki lažje uresničuje svoje življenske interese.

Seveda pa pri vprašanju UTD ne moremo mimo vprašanja, kako naj zagotovimo njegovo financiranje. Že enostaven izračun pokaže, da v primeru Slovenije govorimo o miljardnih zneskih. 2 milijona državljanov x 300 EUR / mesec x 12 mesec = 7,2 milijarde. Kar je 36x več, kot bo predvideno učinek nepremičninskega davka na državni proračun. In kar bistveno presega recimo dobiček, ki ga v enem letu ustvarijo podjetja v Sloveniji. Skratka tudi, če bi bila stopnja obdavčitve dobička 100% to še vedno ne bi zagotovilo dovolj velikega finančnega vira za zagotovitev UTD vsem prebivalcem.

Problem zagotavljanja ustreznih finančnih virov je nekoliko lažji v državah, kjer denar črpajo iz same zemlje, ponavadi v obliki nafte. Primer je recimo Aljaska. Vendar je tam znesek UTD leta 2012 dosegel manj kot 900$ na leto na prebivalca. Verjetno se lahko strinjamo, da ta znesek bolj podoben socialni pomoči kot brezpogojnemu dohodku, ki vsakemu zagotavlja dostojno preživetje.

Temeljno vprašanje, ki ga je torej potrebno pri vprašanju o UTD rešiti je, kaj sploh želimo z njim doseči. Ali gre le za socialno pomoč ali pa dejansko za dohodek, ki naj zagotavlja dostojno življenje vsakomur?

Kot pogost razlog za uvedbo UTD se navaja dohodkovna enakost, ki naj bi jo UTD krepil, to pa se predstavlja kot nekaj samo po sebi dobrega. Vendar je dejstvo, da je Slovenija med državami z najnižjim ginijevim koeficientom. Ali nas to dejstvo dela tudi najbolj srečne in zadovoljne? Bolj kot bolj neenake avstrijce, nemce ali švicarje?

V ustavi imamo zapisano, da je Slovenija socialna država. Vendar se je po mojem mnenju ta sociala prehudo razrasla. Praktično ga ni zakona, ki ne bi vseboval tudi nekaj iz tega področja. Pa tu nimam v mislih le progresivne obdavčitve, otroških dodatkov, socialnih podpor, lestvic pri plačevanju vrtca ampak tudi recimo energetski zakon. In vprašanje je, ali ta nepreglednost in razdrobljenost, dejansko pomeni manj socialne države kot se zdi da jo imamo? Ali ne bi bilo bolje, če bi vsakemu državljanu zagotovili dovolj visok dohodek, da bi lahko plačal polno ceno vrtca.

Možnost za uvedbo UTD v Sloveniji, kjer smo bolj revni z nafto in plinom, torej vidim predvsem v smislu, da le ta zamenja vse dosedanje inštrumente socialne države. Vključujoč način plačevanja vrtca na primer. S tem se lahko zelo poenostavi marsikatera zakonodaja in se omogoči bolj fokusirano s tem pa tudi produktivnejše delo. Jasno namreč postane da šole izobražujejo, vrtci vzgajajo, v podjetjih se dela, v bolnicah zdravi. Ne pa tako kot sedaj, ko ima vsak zraven še nekaj iz področja socialne države, in je to pogosto izgovor, da pa svojega osnovnega dela ne opravijo tako kot je treba, saj so poleg tega zasledovali še cilje socialne države. In potem imamo v vseh porah države socialno državo, ki pa jo hkrati duši manjša produktivnost. In manjša produktivnost ne pomeni nič drugega, kot to, da manj ustvariš. In manj kot ustvariš, manj lahko deliš.

Zamenjava vseh inštrumentov socialne države z UTD seveda pomeni, da odpade kup opravil, ki so dosedaj povezana z zagotavljanjem socialne države. Odpadejo vloge za otroške dodatke, za znižano plačilo vrtca, za subvencioniranje cene najemnin. In obravnava teh vlog. In pisanje odločb. S tem se sprosti ogromno delovne energije tistih, ki so do sedaj se s tem ukvarjali in se lahko preusmerijo v gospodarstvo. Več produktivnih delavcev v gospodarstvu, več pobranih davkov, več virov za zagotavljanje UTD.

Res pa je, da si v trenutnih gospodarskih razmerah težko predstavljam, da bi lahko v gospodarstvu zaposlili te, ki bi na ta račun v javnem sektorju ostali brez zaposlitve. Še tisti, ki so delo izgubili v gospodarstvu, težko najdejo novo zaposlitev.

UTD je vsekakor ideja vredna razmisleka. Vendar, da bi bila realno izvedljiva, potrebujemo visoko produktivno gospodarstvo, ki bo lahko zagotovilo potrebne vire, tako za financiranje kot tudi za zaposlitev tistih, ki bi jih ta poenostavitev delovanja socialne države razbremenila njihovega dosedanjega dela. Za visoko produktivno gospodarstvo pa je potrebno v prvi vrsti realno, in ne deklarativno, postati družba znanja ter omogočiti nove investicije v nove poslovne procese, proizvodne linije in produkte. Za to pa je potreben kapital.

Nekaj kapitala še imamo na voljo v obliki podjetij v državni lasti, vendar je le ta vezan v stare poslovne procese, proizvodnje linije in produkte. Si ga upamo, preko privatizacije, sprostiti? Ali pa smo prepričani, da je to kar imamo, že ta maksimum, česar smo sposobni s tem kapitalom ustvariti? Sam sem prepričan, da zmoremo tudi bolje. Da smo sposobni omogočiti prijazno poslovno okolje, ki bo omogočalo plemenititi ne le domač ampak tudi tuj kapital, s tem pa omogočilo tudi realizacijo sedaj še vedno dokaj utopične ideje o univerzalnem temeljnem dohodku, ki vsakemu državljanju zagotavlja dostojno življenje ne le preživetje.


 

Leto 2013 v fotkah …

… in bolj malo v besedah.

Pregled fotk lanskega leta pokaže, da se mi je smučalo, hodilo in kolesarilo. Malce tudi potovalo (po balkanu). Žal sem izrekel sožalje na več pogrebih, kot čestital k rojstvom. In ja, leto 2013 je leto, ko sem postal profesionalni politik. In tudi na ta račun spoznal veliko dobrih ljudi, nekaj pa tudi manj dobrih.

In, če ocenim razmerje fotko/čas, se pravi čemu se splača nameniti čas glede na to, ob koliko fotkah se želiš potem spomniti tiste trenutke, se čas splača nameniti ljudem, ki jih imaš rad ter z njimi oditi v naravo ali na potovanje. Kako enostavno, mar ne.