Težave s SDH

Zakon o SDH ima sedaj že kar dolgo brado. Sprejet je bil v času Janševe vlade, deležen pa je bil tudi groženjo referendumu, ki pa ga je na koncu ustavno sodišče prepovedalo. Padle so mnoge težke besede. Ob osnovanju nove koalicije je bilo dogovorjeno, da se bo koncept SDH ohranil, s to razliko, da se lastništvo ne bo preneslo na holding. Kar je sicer malce smešno, saj holding nekako pomeni, da gre za podjetje, ki ima v lasti druga podjetja, ampak to so bolj podrobnosti.

Temeljna ideja SDH je, da se centralizira upravljanje državnega premoženja. Ker sedaj so deleži razpršeni po raznih pravnih subjektih države in paradržave, kar močno otežuje predvsem dogovarjanja z morebitnimi kupci, to pa seveda tudi niža ceno.

Predstavljajte si, da prodajate avto, in ga odpeljete na SRV (sejem rabljenih vozil). Mimo pride morebitni kupec, si avto ogleda, opravi skrbni pregled (kot se temu reče v primeru podjetij), odpeljeta se na testno vožnjo. Vse ok. Spogajate se za ceno. Ampak po uporabi vseh pogajalskih trikov na obeh straneh, oba izmučena, končno dosežeta sprejemljivo ceno za oba. Si podata roko, ampak še preden ju spustita, poveš, da se moraš še z ženo pomeniti. Kva??? Če ste že kdaj bili na avto sejmu, potem veste, da ste lahko zelo veseli, če boste po tem celi zapustili sejem. Tako se pač ne dela. Če nekaj prodajaš, če se pogajaš, potem kupec logično pričakuje, da je posel po koncu pogajanj sklene.

Continue reading “Težave s SDH”